2002. Pravilnik o organizaciji in delovanju častnega razsodišča
Na podlagi 11., 35. in 36. člena Statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je skupščina Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije na seji dne 27. 3. 2010 sprejela
P R A V I L N I K
o organizaciji in delovanju častnega razsodišča
Pravilnik o organizaciji in delu častnega razsodišča (v nadaljevanju: pravilnik) ureja organizacijo in pristojnost razsodišča pri ugotavljanju odgovornosti za kršitev Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Mednarodnega kodeksa etike za babice (v nadaljevanju: kodeksa), statuta Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica – Zveza) ter druge nepravilnosti pri opravljanju zdravstvene in babiške nege, sestavo organov razsodišča – senatov, postopek odločanja na prvi in drugi stopnji, disciplinske in varstvene ukrepe, ki jih izreka razsodišče, ter druge pogoje za delo razsodišča.
Kršitve pravilnikov, poslovnikov in navodil ter ostalih podzakonskih predpisov Zbornice – Zveze obravnava upravni odbor Zbornice – Zveze.
Častno razsodišče razsoja v skladu z mednarodnimi konvencijami, veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji, kodeksoma, statutom ter drugimi akti Zbornice – Zveze. Za postopek se subsidiarno uporabljajo določbe veljavnega Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). O izvedenih postopkih vodi evidenco.
Članstvo v častnem razsodišču ni združljivo s članstvom v drugih organih Zbornice – Zveze.
Člane pri njihovem delu veže poklicna molčečnost ter določbe splošnega zakona o varstvu osebnih podatkov in drugi akti.
II. ORGANIZACIJA ČASTNEGA RAZSODIŠČA
Častno razsodišče je samostojen organ Zbornice – Zveze. Sedež častnega razsodišča je na sedežu Zbornice – Zveze.
Častno razsodišče ima prvostopenjski in drugostopenjski organ.
Častno razsodišče I. stopnje šteje 5 (pet) članov. 4 (štiri) imenuje skupščina Zbornice – Zveze na predlog upravnega odbora Zbornice – Zveze, 1 (enega) člana imenuje UO na predlog strokovne sekcije medicinskih sester in babic.
Častno razsodišče II. stopnje šteje 4 (štiri) člane. 3 (tri) člane imenuje skupščina Zbornice – Zveze na predlog upravnega odbora Zbornice – Zveze, 1 (enega) člana imenuje na predlog strokovne sekcije medicinskih sester in babic.
Člani častnega razsodišča II. stopnje, ne smejo biti člani častnega razsodišča I. stopnje.
Predsednika in namestnika imenujejo člani izmed sebe.
Delo častnega razsodišča vodi predsednik. V času njegove odsotnosti ga nadomešča njegov namestnik.
Mandat članov častnega razsodišča I. in II. stopnje traja 4 leta z možnostjo enkratne ponovitve.
Član častnega razsodišča je lahko predčasno razrešen, če:
-
mu je bila odvzeta licenca za samostojno opravljanje zdravstvene in babiške nege,
-
sam zaprosi za razrešitev,
-
se ugotovi, da je kršil svoje dolžnosti ali ugled častnega razsodišča,
-
je s svojim delom dokazal, da ni sposoben ali vreden opravljati funkcije,
-
mu je s pravnomočno sodbo dokazana krivda oziroma odgovornost,
-
je s pravnomočno sodbo obsojen na zaporno kazen,
-
mu je bila odvzeta liceneca za samostojno opravljanje zdravstvene ali babiške nege.
Predlog za predčasno razrešitev članov poda predsednik častnega razsodišča.
Predlog za predčasno razrešitev predsednika poda upravni odbor Zbornice – Zveze.
Pred razrešitvijo je potrebno članu častnega razsodišča omogočiti, da poda izjavo.
Član častnega razsodišča, ki je v postopku predčasne razrešitve iz 6. člena tega pravilnika, ne sme opravljati več svoje funkcije in to od dneva vložitve predloga za njegovo predčasno razrešitev.
III. PRISTOJNOSTI ČASTNEGA RAZSODIŠČA
Častno razsodišče I. stopnje obravnava vse prijave, iz katerih je možno razbrati prijavitelja, domnevnega kršitelja, domnevnega oškodovanca in vrsto kršitve. V obravnavanje se vzame zadeva, če so predhodni postopki pri drugih izvajalcih ali organih že zaključeni ter so bila v tistem postopku izkoriščena vsa pravna sredstva.
Poleg obravnavanja kršitev in izrekanja disciplinskih in varstvenih ukrepov, ima častno razsodišče I. stopnje tudi pristojnosti da:
-
daje pobude za dopolnitev kodeksov etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, mednarodnega kodeksa etike za babice ter predlaga spremembo drugih aktov Zbornice – Zveze, če niso v skladu z kodeksoma,
-
predlaga organom Zbornice – Zveze ukrepe za preprečevanje kršitev,
-
obravnana etične kršitve raziskovanja na področju zdravstvene in babiške nege.
Častno razsodišče I. stopnje lahko ugotovi, da za obravnavanje zadeve ni pristojno in sprejme sklep o zavrženju prijave. Enako zavrže tudi prepozno vlogo ali pomajkljivo vlogo, če je stranka bila pozvana na dopolnitev oziroma predložitev dodatne dokumentacije, pa stranka tudi v dodatnem roku tega ne stori.
Častno razsodišče lahko ugotovi, da ima kršitev znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, zato mora o zadevi nemudoma obvestiti pristojni organ pregona.
Pri postopku obravnave prekrška ne sme sodelovati tisti član častnega razsodišča, ki:
-
sam vloži prijavo ali je v obravnavani zadevi oškodovan ali z njo kako drugače povezan,
-
je z obravnavano osebo v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti, do drugega kolena, zakonski zvezi ali partnerski skupnosti.
IV. DOLŽNOSTI ČLANOV ČASTNEGA RAZSODIŠČA
Člani častnega razsodišča morajo pri svojem delu:
-
upoštevati kodeks etike,
-
varovati poklicne skrivnosti in upoštevati zavezo molčečnosti,
-
se redno udeleževati sej častnega razsodišča.
V primeru kršitve te določbe, je to razlog za predčasno razrešitev.
Kadar član senata častnega razsodišča ve, da bo na dan obravnave zadržan, mora o tem najmanj tri dni pred obravnavo obvestiti predsednika častnega razsodišča.
Predsednik častnega razsodišča določi drugega člana senata častnega razsodišča.
Oseba, ki je v postopku, ima pravico do zagovornika in pravico do vpogleda v spis ter fotokopije listin.
Oseba, zoper katero je uveden postopek, mora biti o tem pisno obveščena.
V obravnavanem postopku morajo do zaključka postopka sodelovati isti člani senata.
V primeru prenehanja članstva posameznega člana v častnem razsodišču tekom postopka, predsednik častnega razsodišča imenuje v senat drugega člana. V tem primeru častno razsodišče nadaljuje z delom, novega člana pa seznani z vsemi okoliščinami primera ter z vso dokumentacijo. Postopek se zaradi imenovanja novega člana lahko prekine za največ 30 dni.