TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija proti odločitvi o nasprotnem tožbenem zahtevku se zavrne, v ostalem delu pa se zavrže.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Že zaradi prenizke revizijske vrednosti spora o tožbenem zahtevku v ugotovitev in odločitev, da je tožnik lastnik nadomestnega zemljišča, ni mogoče posegati. Zaradi dejanske narave ugotovitve o obstoju drugega pravnega naslova za tožnikovo lastninsko pravico pa ni mogoče posegati niti v to ugotovitev. Drugega naslova zato, ker je toženka svoj nasprotni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, da je naslov tožnikove lastninske pravice samo zakon, in sicer 25. člen ZTLR o gradnji na tujem svetu, po katerem pa bi toženka lahko zahtevala plačilo zemljišča. Ker ni šlo za situacijo gradnje na tujem svetu, navedena zakonska določba ne utemeljuje nasprotnega tožbenega zahtevka.

Pri presoji dovoljenosti revizije ni mogoče seštevati ocene vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka in vrednosti denarnega nasprotnega tožbenega zahtevka. Gre za dva samostojna zahtevka, ki se sicer lahko obravnavata skupaj ali zaradi procesnih razpolaganj strank ali po odločbi sodišča iz razlogov procesne ekonomije, vendar zaradi skupnega obravnavanja ne izgubita svoje samostojnosti. V obravnavani zadevi pa sta poleg tega delno različni dejanski, v celoti pa pravni podlagi vsakega od sporov (argument iz drugega odstavka 41. člena ZPP). Zato je treba vprašanje dovoljenosti revizije presojati ločeno za vsak spor posebej.