Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju...

277. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. januarja 2018.

Št. 003-02-1/2018-10

Ljubljana, dne 2. februarja 2018

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN-A)

1. člen

V Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US in 61/17 – ZAID) se prvi odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Geodetske storitve lahko izvaja oseba, ki ima poklicni naziv »pooblaščeni inženir s področja geodezije« in je vpisana v imenik pristojne zbornice, oziroma gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: geodetsko podjetje).«.

V tretjem odstavku se za besedo »naravi« dodata vejica in besedilo »izdelava elaborata lokacijske izboljšave«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Geodetsko podjetje mora za vodenje vsake geodetske storitve določiti pooblaščenega inženirja s področja geodezije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni geodet), ki zanj opravlja poklicne naloge v eni od predpisanih oblik v skladu z zakonom, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. Če so za izdelavo elaborata po tem zakonu predpisana posebna znanja, mora geodetsko podjetje zagotoviti sodelovanje strokovnjaka s predpisanim strokovnim znanjem in izkušnjami. Ta posameznik odgovarja za dele elaborata geodetske storitve, ki jih je izdelal. Pooblaščeni geodet usklajuje izvedbo geodetske storitve, sam opravi naloge, za katere ta ali drug zakon tako določa, in potrdi elaborat geodetske storitve.«.

Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:

»(9) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko elaborat za vpis stavbe in elaborat za vpis sprememb podatkov o stavbi, razen določitve podatkov o legi in obliki stavbe in dela stavbe ter podatkov o povezavi stavbe s parcelo, izdela gospodarski subjekt, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: projektant). Projektant mora za izdelavo elaborata iz prejšnjega stavka določiti pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega arhitekta, ki izpolnjuje pogoje za projektiranje iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni projektant).«.

2. člen

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

»10.a člen

(obveščanje o vpisu novih oziroma spremenjenih podatkov in izbrisu podatkov)

(1)

Če o vpisu novih oziroma spremenjenih podatkov v zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin in izbrisu podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali registra nepremičnin lastnik ni obveščen drugače, geodetska uprava o vpisu oziroma izbrisu podatkov lastnika obvesti z letnim obvestilom najpozneje do 30. novembra tekočega leta.

(2)

Po vpisu podatkov iz prejšnjega odstavka v zemljiški kataster, kataster stavb ali register nepremičnin geodetska uprava objavi podatke na svetovnem spletu.

(3)

Letno obvestilo iz prvega odstavka tega člena se izda za obdobje od zadnjega obveščanja do novega obveščanja v skladu s tem členom. Letno obvestilo vsebuje naslednje informacije:

-

navedbo parcelne številke za parcele oziroma številke stavbe ali številke dela stavbe za stavbe, za katere je bil izveden vpis ali izbris podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb ali registra nepremičnin, po zadnjem stanju podatkov in

-

navedbo evidence, v kateri so se podatki spremenili.

(4)

Letno obvestilo iz prvega odstavka tega člena geodetska uprava pošlje lastnikom, ki so v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin vpisani z EMŠO, če so fizične osebe, oziroma matično številko pravne osebe, če so pravne osebe.

(5)

Za lastnike, ki v zemljiškem katastru, katastru stavb ali registru nepremičnin niso vpisani z EMŠO oziroma z matično številko iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so seznanjeni z objavo podatkov v skladu s tem členom na svetovnem spletu na dan 30. novembra tekočega leta.

(6)

Letno obvestilo iz prvega odstavka tega člena se pošlje po pošti. Šteje se, da je lastnik prejel letno obvestilo osmi dan po oddaji letnega obvestila na pošti in da je s prejemom letnega obvestila obveščen o vpisu ali izbrisu podatkov v skladu s tem členom.«.

3. člen

Za devetim odstavkom 19. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:

»(10) Meje parcele se povezujejo z mejami občin. Pravila vzdrževanja podatkov o mejah občin z mejami parcel določi minister.«.

4. člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

(dejanska raba zemljišč)

(1)

V zemljiškem katastru se vodijo podatki o dejanskih rabah kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, vodnih zemljišč, pozidanih zemljišč in neplodnih zemljišč.

(2)

Podatke o vrstah dejanskih rab zemljišč in o območjih, lokacijski natančnosti teh podatkov in o spremembah teh podatkov posredujejo v zemljiški kataster upravljavci evidenc posameznih vrst dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo na podlagi zakona (v nadaljnjem besedilu: matična evidenca dejanske rabe zemljišč).

(3)

O dejanskih rabah zemljišč iz prejšnjega odstavka se v zemljiškem katastru vodijo poligoni v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč, za parcele pa podatek o deležu površine posamezne dejanske rabe zemljišč ali več dejanskih rab zemljišč, kadar se dejanske rabe zemljišč prekrivajo.

(4)

Delež dejanskih rab zemljišč se izračuna na podlagi preseka skupnega sloja dejanske rabe zemljišč in podatkov o mejah parcel. Delež dejanskih rab zemljišč se izračuna ob vsaki spremembi območij ali vrst dejanskih rab zemljišč in ob spremembi mej parcel. Izračunani delež se vpiše v zemljiški kataster, če je razlika med evidentirano površino in novo izračunano površino večja od mejne vrednosti.

(5)

Upravljavec matične evidence dejanske rabe zemljišč, občina ali lastnik parcele lahko zahteva ponovni izračun deležev dejanskih rab zemljišč, če ugotovi, da je podatek na parceli netočen zaradi lokacijske netočnosti podatkov zemljiškega katastra. Zahtevi mora priložiti elaborat lokacijske izboljšave iz 61.a člena tega zakona. Lastnik parcele lahko namesto elaborata lokacijske izboljšave priloži elaborat ureditve meje. Če geodetska uprava lokacijsko izboljšane podatke ali podatke o urejeni meji evidentira v zemljiškem katastru, ponovno izračuna delež dejanskih rab zemljišč in o tem obvesti vlagatelja zahteve. Če lokacijsko izboljšanih podatkov ali podatka o urejeni meji ni mogoče evidentirati, geodetska uprava zahtevo zavrne.

(6)

Vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, in vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč ter njihove šifre, razvrstitev podrobnejših rab zemljišč v dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč, in pogoje za prevzem teh podatkov v zemljiški kataster ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč predpiše vlada.

(7)

Minister predpiše podrobnejše podatke, ki se o dejanskih rabah zemljišč vodijo v zemljiškem katastru, način vodenja podatkov o dejanski rabi zemljišč, pravila grafičnih presekov dejanskih rab zemljišč s parcelami, način izračuna deležev dejanskih rab zemljišč po parcelah, mejne vrednosti razlike površin ter način izkazovanja podatkov o dejanskih rabah zemljišč.«.

5. člen

Za 61. členom se dodata nov 5. oddelek in nov 61.a člen, ki se glasita:

»5. Lokacijska izboljšava

61.a člen

(lokacijska izboljšava)

(1)

Lokacijska izboljšava je tehnična sprememba podatkov o mejah parcel in zemljišč pod stavbo, s katero se izboljša njihova lokacijska natančnost.

(2)

Meje parcel in zemljišča pod stavbo se spremenijo z lokacijsko izboljšavo:

-

v samostojnem postopku lokacijske izboljšave, če so meje evidentirane z natančnostjo, manjšo od 1 m,

-

v drugih postopkih urejanja in spreminjanja mej ter evidentiranja zemljišča pod stavbo, kjer se določijo ali spremenijo koordinate katastrskih točk, če je to potrebno zaradi evidentiranja novih ali spremenjenih podatkov v zemljiškem katastru.

(3)

Strokovna podlaga za evidentiranje lokacijsko izboljšanih podatkov v zemljiškem katastru je elaborat lokacijske izboljšave, ki vsebuje prikaz obstoječih podatkov, predlog lokacijsko izboljšanih podatkov z navedbo njihove natančnosti in podatke o načinu izvedbe lokacijske izboljšave. Sestavine elaborata lokacijske izboljšave podrobneje določi minister.

(4)

Območje lokacijske izboljšave mora vključevati meje sosednjih parcel. Če sosednje parcele obsegajo zemljišče v pasu, širšem od 100 m, mora območje lokacijske izboljšave vključevati dele mej sosednjih parcel v pasu najmanj 100 m okrog mej parcel, za katere je zahtevana lokacijska izboljšava, oziroma najmanj 100 m okrog mej parcel ali zemljišč pod stavbo, ki se spreminjajo ali evidentirajo na novo.

(5)

Evidentiranje lokacijsko izboljšanih podatkov se lahko izvede po uradni dolžnosti ali na predlog osebe, ki izkaže pravni interes.

(6)

Če elaborat lokacijske izboljšave vsebuje predpisane sestavine in je izdelan v skladu s predpisanimi pravili ter omogoča evidentiranje lokacijsko izboljšanih podatkov, geodetska uprava lokacijsko izboljšane podatke evidentira v zemljiškem katastru. Daljice mej v zemljiškem katastru označi kot lokacijsko izboljšane dele meje. Če lokacijsko izboljšanih podatkov ni mogoče evidentirati, geodetska uprava zahtevo zavrne.

(7)

Geodetska uprava o evidentiranju lokacijsko izboljšanih podatkov obvesti vlagatelja zahteve, lokacijsko izboljšane podatke pa označi in objavi na svetovnem spletu.«.

6. člen

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

»75. člen

(lastnik dela stavbe)

(1)

Podatki o lastništvu se v katastru stavb vpisujejo pri delu stavbe.

(2)

Podatki o lastnikih se prevzamejo iz zemljiške knjige. Podatki o lastnikih se osvežijo in dopolnijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva in poslovnega registra.

(3)

V kataster stavb se kot lastnik dela stavbe vpiše oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot:

-

imetnik lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini,

-

imetnik stavbne pravice, če je stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, vpisana v zemljiško knjigo in na njej ni vzpostavljena etažna lastnina, ali

-

imetnik lastninske pravice na parceli, s katero je stavba povezana, če stavba ni v etažni lastnini oziroma če v zemljiško knjigo ni vpisana stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice.

(4)

O lastniku dela stavbe se v kataster stavb vpisujejo naslednji podatki:

-

za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in EMŠO,

-

za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe,

-

delež lastništva iz zemljiške knjige,

-

podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.

(5)

Iz zemljiške knjige se prevzamejo tudi podatki, kateri deli stavbe so skupni del stavbe v etažni lastnini. V kataster stavb se namesto podatkov o lastnikih pri delu stavbe, ki je splošni skupni del stavbe, vpiše besedilo »vsakokratni etažni lastniki«, pri delu stavbe, ki je posebni skupni del stavbe, pa identifikacijske oznake tistih posameznih delov stavb v etažni lastnini, v korist katerih je vpisan posebni skupni del stavbe.

(6)

Za stavbo, ki ni v etažni lastnini, oziroma stavbo, zgrajeno na podlagi stavbne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se iz zemljiške knjige prevzame podatek o lastniku parcele, s katero je stavba povezana, in se ta podatek vpiše kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster stavb vpisanih delih stavbe. Iz zemljiške knjige se prevzame tudi delež lastništva. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi, če je stavba povezana z več parcelami istega lastnika z enakimi deleži lastništva.

(7)

Če je stavba, ki ni v etažni lastnini oziroma je zgrajena na podlagi stavbne pravice, pa ni vpisana v zemljiško knjigo, povezana z dvema ali več parcelami različnih lastnikov ali istih lastnikov z različnim deležem lastništva, se iz zemljiške knjige prevzamejo podatki o lastnikih vseh parcel, povezanih s stavbo, in se ti podatki vpišejo kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster stavb vpisanih delih stavbe. Podatki o lastniških deležih se ne prevzamejo.

(8)

Če je stavba, ki ni v etažni lastnini oziroma je zgrajena na podlagi stavbne pravice, pa ni vpisana v zemljiško knjigo, povezana z drugo stavbo, se iz zemljiške knjige prevzamejo podatki o lastnikih parcele, s katero je druga stavba povezana, in se ti podatki vpišejo kot podatek o lastniku dela stavbe.«.

7. člen

79. člen se spremeni tako, da se glasi:

»79. člen

(dejanska raba dela stavbe in vrste prostorov)

(1)

V katastru stavb se vodijo podatki o dejanski rabi dela stavbe in vrsti prostorov, ki pripadajo delu stavbe.

(2)

Dejanska raba dela stavb je glede na dejansko uporabo:

-

stanovanjska raba,

-

gostinska raba,

-

upravna in poslovna raba,

-

trgovska raba in druge storitvene dejavnosti,

-

raba za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,

-

industrijska raba in skladišča,

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A)

Časovnica