TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbi okrožnega državnega tožilca in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na obdolžene I.S., obdolženega D.K. ter obdolženega D.Š. razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje pred spremenjen senat oziroma drugega sodnika posameznika.

Je pa pritožbeno sodišče ob preizkusu zadeve po uradni dolžnosti ugotovilo, da pravzaprav trditve, da sta obdolženi I.S. in obdolženi D.Š. storitev vseh kaznivih dejanj po obtožbi priznala, dejansko ne držijo. Kot to izhaja tudi iz točke 3 obrazložitve izpodbijane sodbe, navedena obdolženca namreč krivde za kaznivo dejanje pod točko II obtožnice nista priznala. Sodišče je priznanje krivde torej sprejelo (list. št. 305), nato pa je sprejelo še sklep, da se postopek za dejanje, ki ga obdolženca nista priznala (list. št. 306) izloči iz spisa in se bo postopek za to kaznivo dejanje nadaljeval posebej. Glede na navedeno, ko je prvostopno sodišče torej izločilo kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo F.O. ml., istočasno pa sta bila oba navedena obdolženca z izpodbijano sodbo spoznana za kriva storitve prav kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1 na škodo istega oškodovanca, torej F.O.ml., ko torej, kot je že navedeno, ne drži, da so obdolženci dejanja po obtožbi priznali, pa ob navedenem tudi ni zanemariti okoliščin, ali morda pri kaznivih dejanjih na škodo F.O.ml. ne gre za eno, morda nadaljevano kaznivo dejanje in ali je sploh možno, da se obdolžencema za ti dejanji sodi ločeno. Prvostopno sodišče se z navedenim vprašanjem ni ukvarjalo in v tej smeri izpodbijana sodba tudi nima prav nobenih razlogov.