TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi tako, da se izpodbijani sklep Upravne enote Kočevje št. 210-130/2015/18 z dne 14. 10. 2015 in odločba Upravne enote Kočevje št. 210-130/2015/19 z dne 27. 10. 2015 odpravita in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Pri odločanju o tem, kje posameznik prebiva gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina namreč po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku postopku.

V konkretnem primeru iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom z dne 4. 9. 2015 sicer obvestila o svojih ugotovitvah glede ugotovljenega dejanskega stalnega prebivališča A.A. in jo hkrati pozvala, da se glede tega opredeli in izda soglasje, na podlagi katerega bodo imenovani uredili prijavo stalnega prebivališča na spornem naslovu. Dodatno pri tem navaja, da bo po poteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča za A.A. na navedenem naslovu. To kaže na dejstvo, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.

V konkretnem primeru je upravni organ v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izdal odločbo o vpisu novega naslova stalnega prebivališča A.A.v register stalnega prebivalstva ne da bi počakal na pravnomočno odločitev glede vprašanja statusa tožeče stranke v tem postopku. Ker mora biti predlagatelju, v primeru ugoditve predlogu za priznanje položaja stranskega udeleženca, zagotovljena tudi dejanska možnost sodelovanja v glavnem postopku in s tem možnost varovanja njegovih pravnih koristi, kajti odločitev v glavnem postopku lahko vpliva na učinkovitost varstva njegovega pravnega položaja v drugih postopkih, je sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo tudi odločbo z dne 27. 10. 2015, saj bi v nasprotnem primeru le ugotovitev in odprava izpodbijane odločbe ne bila učinkovito pravno sredstvo.