1492. Pravilnik o sežiganju odpadkov
Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o sežiganju odpadkov
Ta pravilnik določa obvezna ravnanja in druge pogoje za sežiganje in sosežiganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov.
Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se sežigajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98).
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.
2.
Nevarni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so nevarni odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.
3.
Istovrstni odpadki so odpadki istega imetnika odpadkov, ki nastajajo v procesu brez bistvenih sprememb ali motenj, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadkov, pomembne za njihovo sežiganje, bistveno ne spreminjajo in so razvrščeni v isto skupino v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
4.
Pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljalec sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov prevzame v enem koledarskem dnevu.
5.
Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo.
6.
Ostanki sežiganja so pepel in žlindra, elektrofiltrski pepel in kotlovni prah, trdni ostanki čiščenja odpadnih plinov, blato čistilnih naprav za odpadne vode, izrabljeni katalizatorji in izrabljeno aktivno oglje ali druge snovi v tekočem ali trdnem stanju, ki nastajajo pri sežiganju ali sosežiganju odpadkov, čiščenju odpadnih plinov ali odpadne vode ali drugih postopkih v sežigalnici odpadkov ali napravi za sosežig odpadkov in so odpadki skladno s predpisom o ravnanju z odpadki.
7.
Reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize.
8.
Sežigalnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je nepremična ali premična naprava, namenjena za toplotno obdelavo odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. Toplotna obdelava vključuje sežiganje z oksidacijo odpadkov kot tudi pirolizo, uplinjanje, obdelavo v plazmi ali druge postopke toplotne obdelave, če se produkti obdelave naknadno sežgejo.
Sežigalnica je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
9.
Naprava za sosežig odpadkov (v nadaljnjem besedilu: naprava za sosežig) je nepremična ali premična naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali določenih izdelkov, v kateri se odpadki uporabljajo kot običajno ali kot dodatno gorivo ali pa toplotno obdelajo za namen odstranjevanja. Če se v napravi iz prejšnjega stavka sosežig odpadkov izvaja tako, da je glavni namen toplotna obdelava odpadkov in ne proizvodnja energije ali izdelkov, se naprava šteje za sežigalnico.
Naprava za sosežig je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sosežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
10.
Obstoječa sežigalnica je sežigalnica, ki je zgrajena ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanjo pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.
11.
Obstoječa naprava za sosežig je naprava, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe skladno s predpisi kot naprava za sosežig ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo naprave zaradi sosežiga odpadkov.
11.a
Nova nepremična sežigalnica ali naprava za sosežig je:
-
po uveljavitvi te uredbe na novo zgrajena naprava, za katero je skladno s predpisi treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor,
-
naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali izdelkov, v kateri se po uveljavitvi te uredbe prične sežigati ali sosežigati odpadke in je za to potrebna rekonstrukcija naprave ter skladno s predpisi pridobitev dovoljenja za poseg v prostor, ali
-
naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali izdelkov, v kateri se po uveljavitvi te uredbe prične sežigati ali sosežigati odpadke, vendar je za to ni treba rekonstruirati in skladno s predpisi ni treba pridobiti dovoljenja za poseg v prostor.
Rekonstrukcija naprave iz prejšnjega odstavka je vsak poseg v napravo, ki spremeni glavne tehnične značilnosti naprave ali ima za posledico spremembo vrste emisije snovi v okolje ali povečanje dnevnega povprečja količine emisije snovi v okolje ali druge posledice glede povečanega obremenjevanja okolja.
12.
Rekonstrukcija sežigalnice ali naprave za sosežig je vsak poseg v napravo, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave glede sežiganja ali sosežiganja odpadkov in ima za posledico spremembo količine ali vrste emisije snovi v okolje ali druge posledice glede obremenjevanja okolja. Rekonstrukcija je tudi, če se v sežigalnici ali napravi za sosežig, kjer se sežigajo nenevarni odpadki, začnejo sežigati ali sosežigati nevarni odpadki razen če gre za nevarne odpadke iz 4. člena tega pravilnika.
13.
Upravljalec sežigalnice ali naprave za sosežig (v nadaljnjem besedilu: upravljalec) je pravna ali fizična oseba, ki upravlja sežigalnico ali napravo za sosežig in je skladno s predpisi odgovorna za tehnične in druge pogoje njenega obratovanja.
14.
Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
15.
Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
Določbe tega pravilnika veljajo za vse sežigalnice in naprave za sosežig razen za:
1.
tiste, v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo:
-
rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,
-
rastlinski odpadki iz proizvodnje hrane, če se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,
-
vlaknati rastlinski odpadki iz proizvodnje primarne papirne kaše in iz proizvodnje papirja iz papirne kaše, če gre za sosežig na kraju proizvodnje in se s sosežiganjem pridobljena toplota uporablja,
-
odpadki iz lesa razen tistih, ki lahko zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine in so predvsem odpadki pri graditvi ali rušenju objektov,
-
klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla, ki so urejeni s predpisi s področja veterinarstva, ali
-
odpadki, nastali pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju, če se sežigajo na morju, in
2.
eksperimentalne naprave, ko se uporabljajo za raziskave, razvoj in testiranje za namen izboljšanja postopkov sežiganja, če je letna količina sežganih odpadkov manjša od 50 ton.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo posebej na nevarne odpadke, ne veljajo za naslednje nevarne odpadke:
-
gorljive tekoče odpadke, vključno z odpadnimi olji, ki jih določa predpis o ravnanju z odpadnimi olji, če vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih bifenilov (PCB) ali pentaklorfenolov (PCP) ali drugih polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, da ne vsebujejo drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov, in da je njihova kurilna vrednost najmanj 30 MJ/kg, in
-
katerekoli gorljive tekoče odpadke, ki v zgorevalnih plinih, ki nastanejo zaradi njihovega sežiganja, ne povzročajo drugačne ali večje emisije snovi v zrak kot plinsko olje iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv.
Sežiganje ali sosežiganje (v nadaljnjem besedilu: sežiganje) nevarnih odpadkov v sežigalnici je dovoljeno le, če je izdelana ocena njihovih za sežiganje pomembnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena nevarnih odpadkov).
Ocena nevarnih odpadkov mora vsebovati:
-
oznako, naziv in opis odpadkov in njihovih fizikalnih in glavnih kemičnih lastnosti,
-
opis nevarnih lastnosti odpadkov skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in navedbo snovi, s katerimi se odpadki ne smejo mešati,
-
oceno dopustnosti in primernosti sežiga odpadkov v sežigalnici ali napravi za sosežig,
-
opis predhodne ali dodatne še potrebne obdelave odpadkov pred sežigom ali utemeljitev opustitve predhodne obdelave in
-
navedbo potrebnih varnostnih ukrepov pri ravnanju z odpadki pred sežigom.
Ocena nevarnih odpadkov mora biti izdelana v obliki, določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: priloga 1), in ob sežigu odpadkov ne sme biti starejša od dvanajst mesecev.
Izdelavo ocene nevarnih odpadkov mora zagotoviti imetnik nevarnih odpadkov, ki oddaja odpadke v sežiganje.
V primeru, ko imetnik odpadkov v isto sežigalnico ali napravo za sosežig daljši čas redno oddaja pošiljke istovrstnih nevarnih odpadkov, mora biti ocena nevarnih odpadkov izdelana pred sežigom prve oddane pošiljke, za naslednje pošiljke istovrstnih odpadkov pa najmanj enkrat vsakih dvanajst mesecev.
Ocena nevarnih odpadkov mora temeljiti na kemični analizi odpadkov, ki mora obsegati vse parametre onesnaženosti odpadkov iz obrazca C v prilogi 1 razen tistih, ki so vsebovani v količini, ki na sežiganje ne vpliva pomembno. Parametre, ki niso vključeni v kemično analizo, je treba posebej navesti.
V analizo je treba poleg parametrov iz prejšnjega odstavka vključiti tudi druge parametre onesnaženosti odpadkov, če so pomembni za sežiganje odpadkov. Če so odpadki zaradi izvora ali kraja nastanka netipično onesnaženi z nevarnimi snovmi, ki niso navedene v prilogi 1, je treba to v oceni nevarnih odpadkov posebej navesti.
Kemična analiza iz prvega odstavka tega člena ne sme biti starejša od štirih let.
Kadar odvzem reprezentativnega vzorca ni možen zaradi nehomogenosti odpadkov, mora ocena nevarnih odpadkov temeljiti na teoretičnih podatkih in empiričnih vrednostih ter utemeljitvah.
Če so nevarni odpadki ostanki kemikalij ali neporabljene kemikalije ali embalaža, onesnažena s kemikalijami, za katere je po predpisih o kemikalijah izdelan varnostni list, se za izdelavo ocene nevarnih odpadkov namesto rezultatov kemične analize lahko uporabijo podatki o sestavi snovi iz varnostnega lista.
Za vzorčenje odpadkov in merjenje parametrov in drugih lastnosti nevarnih odpadkov v okviru kemične analize iz prejšnjega člena se uporabljajo postopki, določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, in preskusne metode, določene s standardi iz priloge 2 tega pravilnika.
V postopkih iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov iz prejšnjega odstavka.
Standardi iz prvega odstavka tega člena z oznakami SIST ISO, SIST EN in DIN so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo, drugi standardi iz prvega odstavka tega člena pa pri ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Vzorčenje odpadkov mora izvesti in oceno nevarnih odpadkov izdelati oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen nevarnih odpadkov.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik in
2.
da ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemične analize odpadkov po metodah iz priloge 2 tega pravilnika za najmanj enega od organskih in enega od anorganskih parametrov onesnaženosti.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko vzorčenje odpadkov izvaja in oceno nevarnih odpadkov izdela tudi oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocen odpadkov, pridobljeno skladno s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov.
Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Osebi iz prvega odstavka tega člena se lahko izda pooblastilo za največ šest let.
Ministrstvo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.