Nalaganje dokumenta...
Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 28-1273/2000, stran 3574 DATUM OBJAVE: 30.3.2000
VELJAVNOST: od 14.4.2000 do 29.6.2001 / UPORABA: od 14.4.2000 do 29.6.2001
RS 28-1273/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 30.6.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
1273. Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov
o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov
1. člen
Ta uredba določa mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov.
Za emisije snovi v zrak iz sežigalnic nevarnih odpadkov, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 68/96), za meritve emisije snovi v zrak, ki niso urejena s to uredbo, pa pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Nevarni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so nevarni odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.
2.
Sežigalnica nevarnih odpadkov je naprava, ki se uporablja za sežiganje nevarnih odpadkov z oksidacijo, vključno s predhodno obdelavo kot tudi pirolizo ali vsakim drugim postopkom toplotne obdelave odpadkov, pri katerem se produkti obdelave naknadno sežgejo, z izkoriščanjem s sežiganjem odpadkov pridobljene toplote ali brez njega. Sežigalnica nevarnih odpadkov je tudi naprava, kjer se nevarni odpadki uporabljajo kot običajno ali dodatno gorivo v katerem koli industrijskem procesu. Sežigalnica nevarnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je celotna instalacija objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, naprave za sežig in njenih sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, čistilnih naprav za odpadne pline in odpadne vode ter sistemov za nadzor, trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
3.
Sosežig nevarnih odpadkov je sežiganje nevarnih odpadkov, ko je sežigalnica naprava, ki primarno ni namenjena sežiganju nevarnih odpadkov in se ti odpadki uporabljajo kot običajno ali dodatno gorivo, delež toplote, pridobljene zaradi sosežiga teh odpadkov pa v nobenem trenutku obratovanja ne preseže 40% celotne zgorevalne toplote, nastale v napravi.
4.
Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
5.
Zgorevalni plini so odpadni plini iz naprave za sežig odpadkov, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.
3. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za naslednje nevarne odpadke:
-
gorljive tekoče odpadke, vključno z odpadnimi olji, ki jih ureja predpis o ravnanju z odpadnimi olji, ki vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih bifenilov (PCB) ali pentaklorfenolov (PCP) ali drugih polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, če ne vsebujejo drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov, in če je njihova kurilna vrednost večja od 30 MJ/kg,
-
gorljive tekoče odpadke, ki pri sežiganju ne povzročajo drugačne ali večje emisije snovi v zrak kot kurilno olje EL iz predpisa, ki določa kakovost tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena,
-
nevarne odpadke, ki nastanejo pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju in se sežgejo na morju,
-
komunalne odpadke, ki jih ureja predpis o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov in
-
odpadno blato komunalnih čistilnih naprav, če ne vsebuje drugih nevarnih snovi, na podlagi katerih se skladno s predpisom o ravnanju z odpadki določajo nevarne lastnosti odpadkov.
4. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za sežigalnice:
-
klavničnih odpadkov in odpadnega materiala živalskega izvora,
-
infektivnih bolnišničnih odpadkov, ki niso nevarni zaradi vsebnosti nevarnih snovi iz predpisa o ravnanju z odpadki in
-
komunalnih odpadkov, kjer se sežigajo infektivni bolnišnični odpadki, kadar niso pomešani z drugimi odpadki, ki imajo nevarne lastnosti iz predpisa o ravnanju z odpadki.
5. člen
Mejne vrednosti koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v zgorevalnih plinih sežigalnice so:
-
50 mg/m3 za dnevno povprečno vrednost,
-
150 mg/m3 za najmanj 95% vseh izmerjenih 10-minutnih povprečnih vrednosti ali 100 mg/m3 za vse izmerjene polurne povprečne vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju.
6. člen
Mejne dnevne povprečne vrednosti koncentracij prahu, organskih in anorganskih spojin v odpadnih plinih sežigalnice so:
skupni prah 10 mg/m3 organske spojine, izražene kot skupni organski ogljik (TOC) 10 mg/m3 plinaste anorganske spojine klora, izražene kot HCl 10 mg/m3 plinaste anorganske spojine fluora, izražene kot HF 1 mg/m3 žveplov dioksid (SO(2)) 50 mg/m3.
7. člen
Mejne polurne povprečne vrednosti koncentracij prahu, organskih in anorganskih spojin v odpadnih plinih sežigalnice so:
A B skupni prah 30 mg/m3 10 mg/m3 organske spojine, izražene kot skupni organski ogljik (TOC) 20 mg/m3 10 mg/m3 plinaste anorganske spojine klora, izražene kot HCl 60 mg/m3 10 mg/m3 plinaste anorganske spojine fluora, izražene kot HF 4 mg/m3 2 mg/m3 žveplov dioksid (SO(2)) 200 mg/m3 50 mg/m3.
8. člen
Mejne povprečne vrednosti koncentracij v času vzorčenja najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine v odpadnih plinih sežigalnice so:
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd in talij in njegove spojine, izražene kot Tl, skupaj 0,05 mg/m3 živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg 0,05 mg/m3 antimon in njegove spojine, izražene kot Sb, arzen in njegove spojine, izražene kot As, svinec in njegove spojine, izražene kot Pb, krom in njegove spojine, izražene kot Cr, kobalt in njegove spojine, izražene kot Co, baker in njegove spojine, izražene kot Cu, mangan in njegove spojine, izražene kot Mn, nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni, vanadij in njegove spojine, izražene kot V in kositer in njegove spojine, izražene kot Sn, skupaj 0,5 mg/m3.
Mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na pare in plinasto stanje težkih kovin in njihovih spojin.
9. člen
Mejna povprečna vrednost koncentracije v času vzorčenja najmanj 6 in največ 8 ur za poliklorirane dibenzodioksine (PCDD) in poliklorirane dibenzofurane (PCDF) (v nadaljnjem besedilu: dioksini in furani) v odpadnih plinih sežigalnice je 0,1 ng/m 3.
Vrednost iz prejšnjega odstavka se izraža kot vsota koncentracij posameznih dioksinov in furanov, izračunana na način, določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
10. člen
Pri sosežigu nevarnih odpadkov veljajo določbe 5., 6., 7., 8. in prejšnjega člena te uredbe pod pogoji, določenimi v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 2), le za tisti delež odpadnih plinov, ki nastane zaradi sežiga nevarnih odpadkov pri sosežigu.
Mejne vrednosti koncentracije ogljikovega monoksida, skupnega prahu, organskih spojin, plinastih anorganskih spojin klora in fluora, težkih kovin ter dioksinov in furanov v odpadnih plinih sežigalnice se v primeru sosežiga nevarnih odpadkov izračunajo na način, določen v prilogi 2.
11. člen
Za izračun koncentracije snovi sta določeni naslednji računski vsebnosti kisika:
-
11 volumenskih % v suhem odpadnem plinu in