Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (NPS) |...

1065. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (NPS)

Na podlagi 5., 6. in 68. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 168. člena poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 28/96 in 26/97) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. 3. 2000 sprejel

N A C I O N A L N I P R O G R A M
športa v Republiki Sloveniji (NPS)

1. UVOD

Šport je pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Ljudje se ukvarjajo s športom na osnovi interesa prostovoljno. Z njim se lahko ukvarjajo neorganizirano, lahko pa se združujejo v društvih ali drugih športnih organizacijah.

Z nacionalnim programom športa država soustvarja pogoje za razvoj športa. Nacionalni program zajema celostno organizirano dejavnost športa, to je športno vzgojo, športno rekreacijo, kakovostni in vrhunski šport ter šport invalidov, ki je v javnem interesu in se sofinancira iz javnih sredstev.

V športne dejavnosti se lahko vključijo prebivalci v vseh obdobjih življenja, vendar imajo športne aktivnosti otrok in mladine zaradi vpliva na razvoj mladega človeka prednost v nacionalnem programu športa.

Šport je dosegel stopnjo razvoja, ki zahteva domišljen sistem urejanja strokovnih, organizacijskih in upravljalnih nalog lokalnih skupnosti in države. Lokalne skupnosti kot najpomembnejši financer sofinancirajo predvsem programe športa otrok in mladine, športno rekreacijo in gradnjo športnih objektov in skrbijo za njihovo vzdrževanje. Država Slovenija bo spodbujala razvoj športa s finančno in strokovno podporo predvsem na tistih področjih, ki pomembno vplivajo na razvoj športa, kot so izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov, gradnja športnih objektov, strokovna in raziskovalna dejavnost. Sledila bo določilom sprejete športne zakonodaje, usmeritvam Sveta Evrope in mednarodnim konvencijam, ki jih je ratificirala Slovenija (Konvencija proti dopingu v športu, 1991, Evropska listina o športu, 1992, Kodeks etike v športu, 1992, Manifest o športu mladih, 1995 ...).

Zaradi interdisciplinarnosti je šport prepleten z različnimi družbenimi področji, kot so: zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, gospodarstvo, okolje, turizem, kultura, znanost in obramba. Zato so pri njegovem razvoju poleg športnih društev in drugih športnih organizacij udeleženi tudi subjekti iz omenjenih družbenih področij. Velik del športnih programov otrok in mladine poteka v vzgojno-izobraževalnem sistemu; ti programi niso vključeni v nacionalni program športa, so pa kot del sprejetih predmetnikov in šolskih programov pomemben element vzpostavljanja športne aktivnosti in oblikovanja športne kulture.

Glede na usmeritve nacionalnega programa bodo lokalne skupnosti in država sofinancirale šport po merilih za izbor in uresničevanje letnih programov, ki jim bodo morali zadostiti posamezni nosilci in izvajalci športne dejavnosti. Uresničevanje programa na lokalni ravni bo spremljal občinski svet, na državni ravni pa vlada. Vsako leto bo o tem poročala Državnemu zboru.

2. IZHODIŠČA NACIONALNE STRATEGIJE RAZVOJA ŠPORTA

Šport sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja njegovo ustvarjalnost. S spoštovanjem pravil in korektnim odnosom do vseh udeležencev športa spodbuja medsebojno sodelovanje in vlogo posameznika v skupini.

Ravno tako mora postati pomemben dejavnik o zaveščanja o zdravju. Šport v pomembnem delu predstavlja pri nas in v svetu dejavnik preprečevanja in zdravljenja vrste sociopatoloških pojavov, zlasti med mladimi.

V posameznih športnih zvrsteh so športniki Slovenije dosegali in dosegajo rezultate mednarodne vrednosti, ki so za slovensko nacijo pomemben dejavnik identitete. S tem so prispevali in prispevajo pomemben delež k mednarodni uveljavitvi države Slovenije.

Razvoj športne kulture predstavlja v praksi eno pomembnejših nalog časa, ki ga živimo. Premajhna športna aktivnost lahko pomeni pomemben primanjkljaj v življenju posamičnih generacij.

Odgovornost je v tej točki nedeljiva, zato zahteva zavestne napore vseh, tako posameznikov, družine, vrtcev, šol različnih smeri in stopenj, društev, športnih združenj in države.

Državljani Slovenije cenimo vrhunsko športno ustvarjalnost, gledamo in obiskujemo športne prireditve, predvsem pa se s športom množično ukvarjamo. Šport je tudi pomembna sestavina institucionalne vzgoje in izobraževanja. Šport pospešuje razvoj športne industrije, trgovine, turizma in zmeraj bolj povečuje možnosti zaposlovanja.

Sklenemo lahko, da je šport pomembno javno dobro in tudi ekonomska kategorija, zato je smiselno, da ga država spodbuja in sofinancira. Za uresničevanje javnega interesa v športu se na ravni države zagotavlja izvajanje nalog skupnega pomena, na ravni lokalnih skupnosti pa neposredno izvajanje nalog, ki so v javnem interesu.

CILJI IN NALOGE

1.

Družina pomembno vpliva na stopnjo športne ozaveščenosti. Zato je obdobje otroštva in mladosti prav gotovo najobčutljivejše, a tudi najpomembnejše v razvoju posameznika.

Ko poudarjamo športni slog družin, ne izhajamo le iz večje notranje povezanosti in kakovosti družinskega življenja, temveč tudi iz spoznanj o športu kot praviloma učinkovitem sredstvu razvedrila in kakovostnega preživljanja prostega časa, pa tudi preprečevanja in zdravljenja socialno-patoloških pojavov, kot so potepuštvo, huliganstvo, mladinsko prestopništvo, pijančevanje in v zadnjem času med mladimi vse bolj preteča zasvojenost z drogami. Ti pojavi so vsak dan številnejši in često posledica neurejenih družinskih odnosov.

Tudi pri športu družin imajo pomembno vlogo društva, ki združujejo družinske člane v različnih oblikah vadbe. Zato je treba okrepiti strokovno delo, izboljšati materialne možnosti in z različno medijsko aktivnostjo ozaveščati starše.

2.

Da bi bili mladi deležni ustrezne in strokovno vodene športne vzgoje, je treba posvetiti posebno skrb interesni športni vzgoji v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Športno vzgojo v šolah je treba oblikovati kot integralni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Ne gre le za razvijanje gibalnih sposobnosti in pridobivanje športnih znanj, temveč je športna vzgoja tudi sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. Ravnovesje duha in telesa je vrednota, ki omogoča ne samo učinkovitejše šolsko delo, temveč tudi kakovostnejše življenje.

Športni prostori v šolah morajo biti v prihodnje kar najbolj izkoriščeni tudi za potrebe učencev, staršev in društev zunaj šolskih delovnih dni, zlasti ob sobotah, nedeljah in med počitnicami. Tako je mogoče najprej najti povezavo med športom v družini, šoli in društvih.

Tako delo je še posebno dobrodošlo v osnovnih šolah v ožjih socialnih okoljih, kjer so šolski športni objekti edini v kraju, kjer se ljudje med seboj praviloma poznajo in kjer je treba v interesu razvoja otrok celotno šolsko okolje bolj povezati.

3.

Temelj vrhunskega športa je kakovostna športna vzgoja, kjer je posebej pomembna primerna priprava mladih, usmerjenih v vrhunski in kakovostni šport. Prav njihovim programom bo treba dati največjo vsebinsko, metodološko in materialno-finančno podporo. Odločilno vlogo pri tem morajo opraviti društva, nacionalne panožne športne zveze, Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ), šole, lokalne skupnosti in država.

4.

Vrhunski športni dosežki so samostojna oblika specifičnega kulturnega ustvarjanja, ki ima lastna merila vrednotenja svoje ustvarjalnosti.

Glavni nosilci vrhunskih športnih uspehov so društva in nacionalne panožne športne zveze, predvsem pa športniki in njihovi trenerji.(1) Vendar se je treba zavedati, da je vrhunski športni uspeh produkt, ki ima povsod po svetu podobno proizvodno ceno.(2) Zato moramo ustvariti pogoje, ki bodo pospeševali vlaganja v šport. Le tako bomo lahko dvignili splošno raven pogojev uspešnosti, ki se v svetu iz leta v leto izboljšujejo, in obdržali dosedanjo raven športnih dosežkov. S tem se bo povečala množičnost vseh oblik športnega udejstvovanja (gledanost, obiskanost, športna aktivnost), poraba športnih izdelkov, pospeševal se bo razvoj športne industrije, trgovine, turizma, povezanega s športom, število delovnih mest. Zboljšalo pa se bo tudi poznavanje Slovenije in njenih izdelkov v svetu.

5.

Število športno aktivnih je tesno povezano z izobrazbo, socialnim statusom in športno ozaveščenostjo.(3) Odstotek športno aktivnih je mogoče povečati tudi z akcijami najširših razsežnosti in s promocijo športa.

V času, ki ga oblikujeta predvsem delo in industrijska ponudba preživljanja prostega časa, je izjemno pomembno spodbujati in širiti svobodno ter neformalno ukvarjanje s športom. Bogatenje prostega časa, s tem pa tudi življenja, ne bi smelo biti ujeto v industrijsko in porabniško logiko dela in prostega časa.

Društva so interesna, prostovoljna združenja državljanov. Z izboljšanjem programov športnih društev in povečevanjem njihovega števila želimo povečati število članov društev in s tem število športno aktivnih prebivalcev, njihovo športno ozaveščenost ter pripadnost posameznika športu. Delovanja društev in njihovih zvez je velikega pomena za državo, zato država spodbuja in materialno podpira društveno dejavnost.

V športni rekreaciji so bili v zadnjih letih narejeni pomembni premiki. Kažejo vse številčnejšo navzočnost žensk v športni rekreaciji. Prav športu žensk, športu otrok in mladine ter starostnikov v svetu namenjajo vse več pozornosti. Vendarle ne kaže prezreti, da dejavnosti temeljijo tudi na finančnem prispevku posameznika, zato je zaradi različnih socialnih možnosti otrok, mladine in odraslih državljanov treba nujno zagotoviti ugodnejše plačilne pogoje vsaj za tiste, ki sami ne zmorejo plačila.

V zadnjih letih se je izjemno povečalo število specializiranih športnih centrov, ki za plačilo ponujajo najem športnega prostora, pa tudi športne programe in storitve. Čeprav so dosedanje izkušnje pokazale, da je treba te oblike razvijati tudi v prihodnje, je treba bolj kot doslej zagotoviti strokovnost športne ponudbe.

Posodobiti je treba nekatera športna igrišča in pokrite objekte, tudi tiste pri šolah, in urediti odprte športne površine, ki so dostopne vsem državljankam in državljanom.

Sestavni del športnorekreativnih programov so tudi športnorekreativne prireditve, ki naj bodo nadgradnja celoletne športne aktivnosti udeležencev, ne pa enkratne akcije.

6.

Odnos do invalidov je eno od meril demokratičnosti in humanosti vsake družbe. Primerna športna dejavnost predstavlja uspešno revitalizacijo in resocializacijo invalidov, športni dosežki pa omogočajo posamezniku tudi pestrejše in bogatejše življenje. Še posebej je treba paziti na primernost gradnje in ureditve športnih objektov in naprav za invalidne osebe.

7.

Šport je pomemben element dejavnosti slovenske vojske in policije. Delo v vojski in policiji namreč zahteva ustrezno zmogljivost in s športom povezano življenje.

8.

Informirati in biti informiran sta vrednoti, ki sodita med primarne človekove pravice. Izogibati se je treba vsakršnim manipulacijam z njima, tudi na področju športa. Zato je potrebno permanentno strokovno spopolnjevanje športnih novinarjev, ki ga izvaja Društvo športnih novinarjev Slovenije oziroma Društvo novinarjev Slovenije v sodelovanju s pristojnimi institucijami (Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Inštitut za šport, nacionalne panožne športne zveze itd.).

Več pozornosti je treba v medijih nameniti športu otrok in mladine ter športni rekreaciji, saj lahko z ustrezno pozornostjo, ki jo mediji namenijo tem področjem športa, povečamo število športno aktivnih in njihovo ozaveščenost o pomembnosti zdravega življenja.

9.

Ustrezna športna dejavnost v društvih in šolah zahteva vztrajanje pri ustreznejših standardih in normativih, ki predpisujejo gradnjo športnih objektov, njihovo vzdrževanje in opremljenost. Samo na tej podlagi je lahko zasnovan športno-tehnološki premik, ki bo zagotovil kakovostne športne prostore in s tem sodobnejšo športno ponudbo.

Še prav posebno skrb namenja nacionalni program gradnji in vzdrževanju športnih objektov, ki naj bodo večnamenski, in spremljajoče infrastrukture. Ugotavljamo, da imamo ob pomembnih premikih v zadnjih letih še vedno predvsem v srednjih šolah in na univerzah premalo primernih objektov za športno vzgojo. Objekti za športno rekreacijo morajo biti dostopni vsem kategorijam prebivalstva. Objekti za kakovostni in vrhunski šport morajo slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog. Tudi v bodoče moramo načrtno spopolnjevati mrežo športnih objektov, ki bo podprta z oceno stanja, rezervacijo prostora, usmeritvami za planiranje, racionalno gradnjo in opremljanjem, pa tudi z gospodarnim upravljanjem in vzdrževanjem zgrajenega.

Celotna podoba športa in športne ozaveščenosti se navsezadnje kaže tudi z urejenostjo naravnega prostora za športne namene. Uporaba narave kot največje športne površine zahteva ne samo odnos do zgrajenega, temveč tudi do naravno danega.

10.

Raziskave kažejo, da je v Sloveniji več kot 80 odstotkov športnih delavcev volonterskih.(4) Sklenemo lahko, da bi bil šport brez volonterskega dela v Sloveniji bistveno osiromašen. Tako spoznanje je skladno s spoznanji zahodnoevropskih in skandinavskih držav, ki so športno najrazvitejše.

Kljub temu da delujejo volonterji brezplačno, pa mora biti njihovo delo čim bolj strokovno. Čeprav je volontersko delo treba spodbujati tudi med trenerji, pa podatki raziskav kažejo, da največ trenerskega dela v Sloveniji opravijo honorarni in profesionalni trenerji. Podatki tudi kažejo, da lahko med profesionalne organizacije uvrstimo večje organizacije in tiste, ki se ukvarjajo s kakovostnim in vrhunskim športom.

11.

Znanstvenoraziskovalno delo v športu, izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov ter založništvo predstavljajo enega bistvenih pogojev razvoja športa in humanizacijo dela s športniki. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani kot najvišja pedagoška in znanstvena institucija na področju športa se mora kar najbolj vključiti v razreševanje problemov športne prakse, izobraževati, usposabljati in spopolnjevati športne delavce in skupaj z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami skrbeti za čim višjo strokovno raven profesionalnih in volonterskih strokovnih kadrov.

3. USMERITVE NACIONALNEGA PROGRAMA

Država uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvajanje skupnih nalog javnega interesa, ki so opredeljene v poglavju “Vsebina in obseg nacionalnega programa”, s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za razvoj športne dejavnosti, sodelovanjem pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju javnih športnih objektov in vodenjem stimulativne davčne politike na področju športa v okviru davčnega sistema.

Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za realizacijo dela nacionalnega programa, opredeljenega v poglavju “Vsebina in obseg nacionalnega programa”, ki se nanaša na lokalne skupnosti, s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti ter načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov.

3.1.

Kratkoročne usmeritve do leta 2001

Država in lokalne skupnosti bodo spodbujale vse oblike športne dejavnosti ter strokovno-razvojne naloge skupnega pomena. Podpirale bodo razvoj športa z letnimi programi.

Usmeritve na področju športne vzgoje

-

V sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, vsebinsko, kadrovsko in materialno izboljšati obvezno gibalno dejavnost in interesno športno vzgojo predšolskih ter šolskih otrok, mladine in študentov.

-

Izoblikovati tesno povezavo z društvi in nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami, odgovornimi za izpeljavo programov v posameznih športnih panogah. Z njihovim soodgovornim delovanjem v sistemu ustreznih programov, ki jih lahko imenujemo panožne športne šole,(5) zagotoviti kakovostno športno vzgojo mladih športnikov skladno z mednarodno primerljivimi cilji, standardi in normativi.

-

Spremljati delovanje programov, poimenovanih “panožne športne šole”, in skrbeti za strokovno izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje trenerjev s poudarkom na pridobivanju znanj o športni pripravi otrok in mladine.

-

Zagotoviti stabilno obliko sofinanciranja programov otrok in mladine, imenovanih “panožne športne šole”.

-

Uveljaviti statusne pravice mladih športnikov skladno s športno, šolsko in drugo zakonodajo ter drugimi akti, ki urejajo statusna vprašanja športnikov.

-

Izboljšati športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami.

-

Z različnimi propagandnimi akcijami in animacijskimi programi povečati motivacijo otrok in mladine za šport.

-

Skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi zagotoviti športne programe za preventivo sociopatoloških pojavov.

Usmeritve na področju športne rekreacije (športa za vse in vsakogar)

-

Povečati število redno športno aktivnih prebivalcev za pet odstotkov in vseh športno aktivnih za dva odstotka.

-

Izboljšati športnorekreativne programe za različne ciljne skupine glede na spol, starost, posebne potrebe, raven znanja, pripravljenost in stopnjo motiviranosti.

-

V sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo in drugimi pristojnimi ministrstvi razvijati športne zdravstveno-preventivne programe in športne programe za krepitev zdravja.

-

Spremljati in vrednotiti delovanje različnih ponudnikov športnorekreativnih programov.

-

Ugotoviti kadrovsko stanje pri izvajalcih športnorekreativne dejavnosti in izdelati sistem izobraževanja, usposabljanja, spopolnjevanja in napredovanja strokovnih kadrov.

-

Oblikovati sistem informiranja in promocije.

-

Spodbujati izvajalce k povečevanju števila športnorekreativnih programov.

-

Izdelati mrežo športnih objektov in površin, namenjenih športnorekreativni dejavnosti.

Usmeritve kakovostnega športa

-

Omogočiti delovanje in razvoj kakovostnega športa.

Usmeritve vrhunskega športa

-

Dvigovati raven uspešnosti slovenskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih, kar bomo lahko dosegli z izdatnejšo finančno, materialno in strokovno podporo, izboljšanjem organizacije in vodenja.

-

Povečati število vrhunskih športnikov za 5 odstotkov.

Posebno pozornost je treba posvetiti predvsem:

-

oblikovanju sistema vrednotenja in razvrstitvi športnih panog,

-

pripravam in nastopom tistih slovenskih športnikov in ekip, ki imajo realne možnosti za visoke uvrstitve na največjih mednarodnih tekmovanjih,

-

razvoju pogojev za izpeljavo programov vrhunskega športa (kadri, objekti, materialne možnosti programa, tehnologija procesa treninga itd.),

-

uveljavljanju statusnih pravic športnikov na področju štipendiranja, izobraževanja, zdravstvenega varstva, opredeljenega z zakonom o športu, stanovanjskih problemov, služenja vojaškega roka in pravic, opredeljenih v zakonu o športu,

-

zagotavljanju nadstandardnega zdravstvenega varstva vrhunskih športnikov (kakovost storitev in takojšnja obravnava),

-

omogočanju profesionalizacije športnikov s pospeševanjem zaposlovanja v državni upravi, uveljavljanju statusa poklicnega športnika in zaposlovanju v športnih organizacijah.

Ministrstvo za šolstvo in šport skupaj z Ministrstvom za finance zagotovi vrhunskim in poklicnim športnikom davčne olajšave.

Usmeritve v izpeljavi skupnih strokovnih in razvojnih nalog

-

Ugotoviti stanje na področju strokovnih kadrov in strokovnih razvojnih programov ter bolj načrtno razvijati uveljavljanje stroke.

-

Doseči stabilno financiranje strokovno-razvojnih nalog.

-

Oblikovati sistem izobraževanja, usposabljanja in spopolnjevanja strokovnih kadrov v športu.

-

Uveljaviti statusne pravice trenerjev.

-

Podpirati založniško dejavnost s sofinanciranjem izdaje posameznih publikacij in revij.

-

Sofinancirati znanstveno-raziskovalno delo v športu.

-

Podpirati strokovno-svetovalno delo in spremljanje pripravljenosti športnikov med treniranjem.

-

Najemnine za uporabo javnih športnih objektov (tudi šolskih) morajo biti za otroke in mladino neprofitne.

Usmeritve v gradnji športnih objektov

-

Povečati dinamiko gradnje športnih objektov za deset odstotkov.

-

Standardizirati športno opremo in športne rekvizite.

-

Sprejeti nove normative za šolske športne objekte.

-

Izdelati mrežo športnih objektov in upoštevati standarde mednarodnih in nacionalnih športnih zvez.

-

Vpeljati stopenjski nadzor projektov in športnotehnoloških pregledov na podlagi strokovnih meril.

-

Urediti lastništvo športnih objektov.

-

Vpeljati realno amortizacijo in učinkovito upravljanje objektov.

-

Revitalizirati športne objekte.

3.2.

Srednjeročne usmeritve do leta 2004

Najpomembnejši so naslednji cilji:

-

Obogatiti športno vzgojo otrok in mladine, s čimer dvigujemo športno ozaveščenost, povečujemo število otrok in mladine, ki se ukvarja s športom, zagotavljamo večjo športno uspešnost in posredno preprečujemo sociopatološke pojave (alkohol, kriminal, mamila itd.).

-

Skladno s kratkoročnimi usmeritvami povečati število vrhunskih športnikov.

-

Omogočiti optimalne priprave in nastope mladim, nadarjenim športnikom s ciljem doseganja čim boljših uvrstitev na poletnih olimpijskih igrah v Atenah 2004 in zimskih olimpijskih igrah leta 2006.

-

Uveljavljati strokovno delo v športu, oceniti obseg strokovnega dela in število kadrov v športu, določiti merila za opravljanje strokovnega dela in izpeljati sistem strokovnega usposabljanja, izobraževanja, spopolnjevanja ter napredovanja strokovnih delavcev v športu.

-

Uveljaviti racionalno mrežo športnih objektov, ki bodo omogočali kakovostno in celostno zasnovano športno pripravo.

-

Vpeljati in sistematično ocenjevati uspešnost nacionalnega programa športa tudi s pomočjo tujih ocenjevalnih skupin.

-

Izboljšati metodologijo za izbiranje skupin, projektov in nosilcev za javno sofinanciranje in v ta namen pripraviti ekspertni sistem, ki bo temeljil na avtonomiji strok, vseboval vrednotenje javnega interesa, koristnosti in racionalne izvedbe nalog v športu.

-

Izboljšati sistem animacije in propagiranja športne rekreacije za različne skupine ljudi.

-

Povečati število športno aktivnih skladno s kratkoročnimi usmeritvami, to je dvainpolodstotno letno naraščanje redno športno aktivnih in enoodstotno naraščanje športno aktivnih.

-

V sodelovanju z Ministrstvom za zdravstvo in drugimi pristojnimi ministrstvi pospeševati športnopreventivne dejavnosti za izboljšanje zdravstvene ravni prebivalstva Slovenije.

-

Na podlagi mreže športnih objektov izoblikovati predlog gradnje ustreznih športnih objektov in površin.

-

V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in ekološko ozaveščenimi posamezniki in skupinami skrbeti za smiselno urejenost površin, namenjenih športni dejavnosti.

-

Doseči stabilno sofinanciranje strokovnega, svetovalnega, razvojnega in raziskovalnega dela v športu ter stalen prenos spoznanj v prakso.

-

Uveljaviti interese športa v drugih ministrstvih in institucijah, ki posredno vplivajo na razvoj športa.

-

Povečati delež javnih financ za področje športa z 0,16 na 0,21 odstotka BDP (po 0,01 odstotka BDP letno, kar je spodnja meja držav evropske skupnosti).

-

Graditi in dograditi športne objekte v izmeri 25.000 m2 pokritih površin letno.

-

Podpirati rešitve, ki bodo v zakonodaji spodbujale vlaganje kapitala v šport.

3.3.

Dolgoročne usmeritve do leta 2010

Strateška usmeritev v športu je postati “športna nacija”.

To bomo dosegli:

-

s povečanjem števila športno aktivnih prebivalcev,

-

s povečanjem deleža javnih financ na 0,32 odstotka BDP,

-

z rastjo športne kulture in ozaveščenosti slovenske nacije,

-

z razvojem športne stroke in znanosti,

-

s kakovostnimi mednarodnimi dosežki vrhunskih športnikov in športnic,

-

z optimalno pripravo mladih, nadarjenih športnikov z glavnim ciljem čim boljših uvrstitev na poletnih in zimskih olimpijskih igrah,

-

z ozaveščenostjo posameznika, da tudi s športno dejavnostjo skrbi za svoje zdravje v najširšem pomenu besede,

-

z uporabo narave kot največje športne površine,

-

z izgradnjo mreže športnih objektov in površin, namenjenih vsem kategorijam prebivalstva (zagotavljanje 0,5 m2 pokritega in 3 m2 nepokritega prostora, namenjenega športni dejavnosti, na prebivalca).

4. VSEBINA IN OBSEG NACIONALNEGA PROGRAMA

4.1.

Športna vzgoja otrok, mladine in študentov

Športna vzgoja otrok in mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa ne glede na njegovo pojavno obliko, ima poleg sklopa pozitivnih učinkov na skladen biopsihosocialni razvoj odraščajočega in zorečega mladega človeka še izrazito vzgojni pomen. Opredelimo jo lahko kot vzgojo za zdravo življenje, zavzemanje za “fair play”, strpnost, spoštovanje posameznika in vzgojo za večjo kakovost življenja v dobi odraslosti in starosti. Zato ima šport mladih prednostno mesto v nacionalnem programu športa.

Mladost je odločilna za oblikovanje podobe odrasle osebnosti, del te podobe pa je mogoče oblikovati le s sredstvi, ki jih uporablja šport, to je s specifičnimi gibalnimi dejavnostmi. Zavedati se moramo dejstva, da kar na gibalnem področju zamudimo v zgodnjem otroštvu, kasneje ne moremo več nadoknaditi.

4.1.1.

Športna vzgoja predšolskih otrok

Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenja je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva na razvoj njegovih spoznavnih procesov, socialni in emocionalni razvoj. Zato moramo v tem obdobju poskrbeti za optimalen razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost in ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti. Programi morajo po kakovosti in obsegu zadovoljevati otrokovo dnevno potrebo po gibanju, igri in sprostitvi, sistematično pa moramo vplivati tudi na zdravje predšolskih otrok.

4.1.1.1.

Interesna športna vzgoja predšolskih otrok

Minimalni program je program Zlati sonček; obsega vsa temeljna športna znanja, ki jih morajo otroci te starosti spoznati in osvojiti, poudarjeno je zlasti učenje plavanja. Poleg Zlatega sončka so še “Ciciban planinec”, “Naučimo se plavati” in druge oblike redne športne vadbe. V program je vključenih okoli 31.000 otrok.

Programi na ravni lokalne skupnosti

-

Zlati sonček,

-

Naučimo se plavati,

-

Ciciban planinec,

-

športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci.

Iz javnih financ lokalne skupnosti se sofinancira: propagandno gradivo, strokovni kader, najem 60 ur objekta na skupino, v kateri je največ 20 otrok.

Ocena vrednosti programa je 330,980.000 tolarjev.

Programi na ravni države

-

Zlati sonček.

Iz javnih financ države se sofinancira propagandno gradivo v višini 8,500.000 tolarjev.

Skupaj je ocena vrednosti programa 339,480.000 tolarjev.

4.1.2.

Športna vzgoja šoloobveznih otrok

4.1.2.1.

Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok

Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe.

Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (NPS)

Časovnica