na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 46-2276/2009, stran 6324 DATUM OBJAVE: 19.6.2009
VELJAVNOST: od 4.7.2009 / UPORABA: od 4.7.2009
RS 46-2276/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 4.7.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2276. Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode
Na podlagi petega odstavka 110.b člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode
o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa podrobnejša merila za ugotavljanje večjih škodljivih vplivov na doseganje ali ohranjanje ugodnega stanja določenih zavarovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, zaradi ugotavljanja okoljske škode.
(2)
Habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste) in njihovi habitati, ki so predmet okoljske škode, so določeni v uredbah, ki določajo zavarovane vrste in habitatne tipe.
(3)
Ta pravilnik prenaša Prilogo 1 Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15).
2. člen
(izrazi)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Posebno varstveno območje (območje Natura 2000; v nadaljnjem besedilu: Natura območje) je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pomembno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Natura območja in potencialna Natura območja so določena z uredbo, ki določa Natura območja.
2.
Okoljska škoda, povzročena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom ali habitatnim tipom, je škoda, ki ima večji škodljiv vpliv na doseganje ali ohranjanje njihovega ugodnega stanja v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Škoda je merljiva negativna sprememba zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa ali večja merljiva prizadetost njihovih funkcij, ki je lahko povzročena neposredno ali posredno.
3.
Referenčno stanje je stanje zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa in njihovih funkcij v času poškodovanja, ki bi obstajalo naprej, če ne bi prišlo do škode. Ugotavlja se na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov.
4.
Funkcija zavarovane vrste, njenega habitata ali habitatnega tipa je koristna vloga, ki jo ima ta posebni del okolja za drug del okolja ali za javnost.
5.
Stanje vrste opredeljuje skupek vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na evropskem ozemlju držav članic EU ali na ozemlju države članice ali na naravnem območju razširjenosti take vrste.
6.
Stanje vrste je ugodno, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo, in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo dovolj veliki tudi v prihodnje.
7.
Stanje habitatnega tipa opredeljuje skupek vplivov, ki delujejo na habitatni tip in njegove značilne vrste in ki lahko vplivajo na njegovo dolgoročno naravno razširjenosti, strukturo in funkcije ter dolgoročno preživetje njegovih značilnih vrst na evropskem ozemlju držav članic EU, ali na ozemlju države članice ali na naravnem območju razširjenosti takega habitatnega tipa.
8.
Stanje habitatnega tipa je ugodno, če je naravna razširjenost habitatnega tipa in območij, ki jih posamezen habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva, stabilna ali se veča, če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajali specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba, ki zagotavljajo njegovo dolgoročno ohranitev, in če je zagotovljeno ugodno stanje značilnih vrst habitatnega tipa.
3. člen
(okoljska škoda)
Obstoj okoljske škode se v konkretnem primeru ugotavlja s primerjavo ugotovljenih škodljivih posledic nastalega škodnega dogodka na doseganje ali ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih vrst ali habitatnih tipov z referenčnim stanjem teh vrst ali habitatnih tipov, ob upoštevanju njihovih funkcij, ocenjenih glede na koristno vlogo, ki jo zagotavljajo, in zmožnostjo naravne obnovitve.
4. člen
(določitev referenčnega stanja)
(1)
Za določitev referenčnega stanja zavarovanih vrst ali habitatnih tipov se uporabijo javno dostopni podatki (registri, evidence, rezultati monitoringov, znanstveni in strokovni članki in prispevki, poročila in podobno), ki so bili na razpolago pred škodnim dogodkom in so dovolj podrobni za ugotavljanje tega stanja.
(2)
Če podatki iz prejšnjega odstavka ne obstajajo oziroma niso primerni za določitev referenčnega stanja, se lahko uporabijo:
-
na Natura območjih in potencialnih Natura območjih podatki iz Standardnega obrazca, določenega z Odločbo Komisije z dne 18. decembra 1996 o obliki informacij za predlagana območja Nature 2000 (UL L 107, 24. 4. 1997, str. 1),
-
za zavarovane vrste ali habitatne tipe iz Priloge 2 Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08), podatki iz zadnjega poročila Republike Slovenije o izvajanju Direktive Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic oziroma zadnjega poročila Republike Slovenije o izvajanju Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu: Poročilo).
(3)
Sestavni del določitve referenčnega stanja zavarovane vrste ali habitatnega tipa je ugotovitev o ugodnem ali neugodnem stanju zavarovane vrste ali habitatnega tipa.