TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-56/2011/39 (1312-12) z dne 18. 12. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Iz določbe prvega odstavka 106. člena ZMZ izhaja, da so za podaljšanje subsidiarne zaščite relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji, na podlagi katere mu je bila priznana subsidiarna zaščita, in ne zgolj tisti razlogi, ki so bili podlaga za odobritev subsidiarne zaščite.

Toženka pojma samovoljnega nasilja in individualne grožnje, ki sta odločilna za opredelitev resne škode po 3. alineji 28. člena ZMZ, ni obrazložila v zadostni meri upoštevajoč vsa merila v sodbi Sodišča Evropske unije v zadevi Elgafaji. V ponovljenem postopku bo morala ponovno oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ, še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje, in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev za človeka vredno življenje.