TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

V pristojnosti sodišča je presojanje, ali je delavec dejansko storil očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ali je bil zoper njega disciplinski postopek pri delodajalcu izveden zakonito in ali mu je bil za ugotovljene kršitve delovne obveznosti izrečen pravilen disciplinski ukrep. Če sodišče ugotovi, da delavec ni storil očitanih kršitev delovnih obveznosti, so pa v njegovem ravnanju vsebovani vsi elementi druge, lažje kršitve, mora to upoštevati pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka delavca, tako da na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ob upoštevanju splošnega akta, ki določa kršitve delovnih obveznosti delavcev pri delodajalcu, delavca spozna za odgovornega za lažjo kršitev delovne obveznosti in mu izreče predpisan milejši disciplinski ukrep. Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni odločilo o razveljavitvi oz. spremembi izpodbijanih sklepov disciplinskih organov tožene stranke. S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožniku za ugotovljene lažje kršitve delovne obveznosti izreklo javni opomin, je le deloma ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku, zato bi moralo z sodbo odločiti tudi o preostalem delu tožbenega zahtevka. Ob dejstvu, da je pritožbo vložila le tožena stranka, pa ni dopustno zaradi navedene pomanjkljivosti izreka posegati v izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.