TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Ob ugoditvi zahtevi zagovornikov obsojene V.(V.) B., glede obsojene F.B. pa po uradni dolžnosti, se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7.12.1945, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani z dne 7.2.1946, spremeni tako, da se po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) obsojeni V. (V.) B. in F.B.

o p r o s t i t a o b t o ž b e,

da sta na razpravi italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani dne 7.7.1943 neosnovano in obtežilno pričali zoper K.I., ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, sta torej pomagali pri težki obsodbi izvajati v času sovražnikove okupacije terorističen ukrep zoper državljana Jugoslavije,

s čimer naj bi storili kaznivo dejanje po 3. odstavku 3. člena ZKND.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

V dani situaciji, ko sta V.B. in F.B. morali pričati (dolžnost biti priča po določbah 13.poglavja Zakonika o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo) in je bilo pričevanje pod sankcijo kazni po paragrafu 144 Kazenskega zakonika in ko po drugi strani ni pravne dolžnosti ravnati drugače, kot sta ravnali obsojenki, njunih izpovedb, ki sta bili podani pred sodiščem na glavni obravnavi in ki sta bili po svoji vsebini objektivno in subjektivno resnični, ni moč šteti kot protipravno dejanje. Dejanje, ki ni protipravno, pa ne more biti kaznivo dejanje.