TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V teoriji in sodni praksi je morda sporno, ali mora biti oškodovančevo ravnanje zakrivljeno, ali zadošča že vsako (tudi nezakrivljeno dejanje). Vsekakor pa je tisti, ki je objektivno odgovoren, (deloma) prost svoje odgovornosti, če je oškodovanec (deloma) kriv za škodo. Za oprostitev odgovornosti zadošča vsaka oškodovančeva krivda, torej zadošča že lažja oblika malomarnosti.

Sodišči nista našli opustitve na strani rudnika, pač pa sta našli kršitvi na tožnikovi strani, ker ob slabi osvetljenosti ni uporabljal svoje svetilke in ker ni hodil po nasipanih tleh med tiri, ki niso bila ne vlažna, ne spolzka. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožnik očitno malomarno hodil oziroma stopal po tleh rova, ki ga je poznal, sodišče druge stopnje pa je zapisalo, da je hoja zahtevala le povprečno previdnost, ki jo pri tožniku ni bilo. Tako je tožnik v znatni meri prispeval k nastali škodi in vrhovno sodišče ne dvomi v njegovo 40 % sokrivdo.