TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. 2142-289/2011/38 (1312-09) z dne 16. 9. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

V primeru 2. alineje 28. člena ZMZ je pravno zavarovana dobrina človekova pravica do prepovedi nečloveškega ravnanja (in mučenja), ki je absolutno zavarovana dobrina in po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) varstvo te pravica pride v poštev v primeru splošnega nasilja v določeni državi samo izjemoma. V primeru zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ oziroma člena 15c. Kvalifikacijske direktive II pa ne gre zgolj za varstvo absolutne pravice, kajti poleg „življenja“ je zavarovana tudi „osebnost“ civilista; zakonodajalec EU je samo dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca izrecno vezal na kršitve absolutnih pravic (26. člen ZMZ), ne pa tudi dejanja resne škode iz 3. alineje 28. člena ZMZ. Dejanja resne škode iz 1. in 2. alineje 28. člena ZMZ so vezana na kršitve absolutnih pravic, ker se ta zaščita z vidika prava EU veže na zaščito po EKČP.

Še bolj konkretno se razlika med 3. alinejo 28. člena ZMZ na eni strani in 2. alinejo 28. člena oziroma 3. členom EKČP na drugi strani kaže pri konceptu notranje zaščite (vključno z ureditvijo subjektov zaščite). Pravo EU namreč daje višjo raven zaščite prosilcem, kot jo daje sodna praksa ESČP. Z vidika sodne prakse ESČP namreč ni pomembno, kdo zagotavlja zaščito pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem v primeru splošnega nasilja in kritičnih življenjskih razmer izvorni državi.