3842. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 149. člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 104. člena in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), ureja:
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
-
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
-
vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(1)
Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določa:
-
merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
-
mejne vrednosti emisije snovi,
-
ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode in
-
monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne vode.
(2)
Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka določa posebne zahteve v zvezi z njihovim obratovanjem.
(3)
Ta uredba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa:
-
vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in
-
oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe.
(1)
Ta uredba se uporablja za odvajanje in čiščenje:
-
komunalne odpadne vode,
-
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
-
mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju, in
-
mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju.
(2)
Ta uredba se uporablja za komunalne in skupne čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode ali mešanic odpadnih voda iz prejšnjega odstavka.
(3)
Določbe te uredbe, ki se nanašajo na:
-
komunalno odpadno vodo, se uporabljajo tudi glede mešanice odpadnih voda iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena, razen če ta uredba določa drugače,
-
komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede skupne čistilne naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe, razen če ta uredba določa drugače, in
-
malo komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede tipske male komunalne čistilne naprave, razen če ta uredba določa drugače.
(4)
Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2.
biološko razgradljiva industrijska odpadna voda je biološko razgradljiva industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3.
blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
4.
čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5.
čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po kanalizaciji;
6.
dodatna obdelava komunalne odpadne vode je obdelava komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se zmanjšuje ali odpravlja njena mikrobiološka onesnaženost tako, da mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz 9. člena te uredbe niso presežene;
7.
estuarij je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: rečno ustje);
8.
evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi in poslabšanje kakovosti vode;
9.
hidrografska razvodnica je hidrografska razvodnica v skladu s predpisom, ki ureja meje povodij in porečij ter mejo vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo;
10.
industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
11.
iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12.
izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
13.
javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
14.
javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15.
javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
16.
kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17.
kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
18.
komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
19.
komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
20.
kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
21.
mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
22.
mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
23.
minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
24.
močno preoblikovano vodno telo je močno preoblikovano vodno telo v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
25.
naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
26.
nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
27.
neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
28.
obalna voda je morje na zunanji strani črte oseke ali meje rečnega ustja;
29.
občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v skladu z merili iz 5. člena te uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
30.
obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
31.
obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
32.
obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
33.
obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da je:
-
bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
-
bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
34.
obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
35.
obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
36.
padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
37.
parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
38.
populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
39.
posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
40.
posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
41.
primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
42.
primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
43.
prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
44.
prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
45.
sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
46.
terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
47.
tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
48.
upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
49.
vodno telo je vodno telo površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali vodno telo podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda;
50.
vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
51.
vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
52.
zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne naprave in se izraža v PE.
II. MERILA OBČUTLJIVOSTI VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA
5. člen
(merila občutljivosti)
(1)
Vodno telo površinske vode je občutljivo, če:
-
je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi evtrofikacije),
-
se iz tega vodnega telesa površinske vode odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo in je mogoče zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v to vodno telo površinske vode pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi zagotavljanja kakovosti kopalne vode v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi kopalnih voda), ali
-
je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov, ki urejajo vode in varstvo okolja.
(2)
Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi evtrofikacije, če je evtrofno ali lahko postane evtrofno v primeru, da se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil in je:
-
vodno telo naravnega ali umetnega jezera,
-
vodno telo obalne vode ali
(3)
Vodno telo iz prejšnjega odstavka je evtrofno, če je v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščeno v razred zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje glede na parameter nitrat, fosfor ali glede na modul trofičnost, in je lahko:
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik,
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na fosfor ali
-
občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik in fosfor.
(4)
Površinske vode, ki so občutljive zaradi evtrofikacije, so tudi površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam in površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka Timava, ki niso določene kot samostojna vodna telesa in lahko znatno vplivajo na kakovost podzemne vode na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil pri odvajanju komunalne odpadne vode v to površinsko vodo.
(5)
Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi kopalnih voda, če je na tem vodnem telesu površinske vode določena kopalna voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
(6)
Občutljiva območja in njihova prispevna območja se določijo na podlagi podatkov o:
-
stanju vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, glede na tiste elemente kakovosti, ki kažejo obremenitev s hranili (dušikom in fosforjem),
-
razpoklinskih vodonosnikih, vključno s kraškimi, ki jih vodi Agencija Republika Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija),
-
kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, in
-
hidrografskih razvodnicah.
(7)
Občutljiva območja se preverijo najmanj enkrat na štiri leta in po potrebi spremenijo ali dopolnijo.
III. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA
3.1 Mejne vrednosti emisije snovi
6. člen
(mejne vrednosti za sekundarno čiščenje)
(1)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem so določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s sekundarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK in
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5.
(3)
Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen
(mejne vrednosti za terciarno čiščenje)
(1)
Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s terciarnim čiščenjem so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
(2)
Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s terciarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
-
se za KPK namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK,
-
se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5,
-
se za celotni dušik namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni dušik in
-
se za celotni fosfor namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni fosfor.
(3)
Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
8. člen
(mejne vrednosti za primerno čiščenje)
Mejni vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz male komunalne čistilne naprave s primernim čiščenjem sta določeni v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.
9. člen
(mejne vrednosti za dodatno obdelavo)
Mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave z dodatno obdelavo so določene ločeno za odvajanje v vodotok ali morje v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.
3.2 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode
10. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
(1)
Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. člena te uredbe.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, če gre za iztok v:
-
vodno telo površinske vode, ki se v skladu s 5. členom te uredbe uvršča med občutljiva območja,
-
vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz prejšnje alineje ali
-
vodotok, ki ni občutljivo območje ali voda na prispevnem območju občutljivega območja in katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz komunalne čistilne naprave je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, tudi če gre za iztok v vodo na vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje prejšnjega odstavka ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(4)
Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali iz male komunalne čistilne naprave ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo.
11. člen
(dodatna obdelava)
Za komunalno odpadno vodo iz prejšnjega člena mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljena dodatna obdelava tako, da mikrobiološki parametri ne presegajo mejnih vrednosti za dodatno obdelavo iz 9. člena te uredbe, če gre za iztok:
-
neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vplivnem območju kopalnih voda v času kopalne sezone in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 500 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali
-
posredno v podzemno vodo na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če je iztok na zakraselem območju oziroma na mestu iztoka pri najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih sedimentov ali zemljin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo, in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.
3.3 Monitoring stanja vodnih teles
12. člen
(monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo odpadne vode)
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katere se odvaja komunalna odpadna voda ali biološko razgradljiva industrijska odpadna voda, je del državnega monitoringa stanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje te odpadne vode pomembno vplivalo na stanje teh vodnih teles oziroma na kakovost kopalne vode.
4.1 Zagotavljanje javne službe
13. člen
(območje zagotavljanja javne službe)
(1)
Občina na podlagi občinskega predpisa zagotavlja javno službo na območju celotne občine v skladu s to uredbo.
(2)
Mejo območja posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000.
14. člen
(uporabnik javne službe)
(1)
Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
-
eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
-
eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
-
upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3)
Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
-
v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
-
v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.2 Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe
15. člen
(naloge javne službe)
(1)
Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1.
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode v skladu z 11. členom te uredbe,
2.
redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.
prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.
prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
6.
pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo,
10.
obveščanje uporabnikov javne službe,
11.
izdelava programa izvajanja javne službe,
12.
vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13.
poročanje o izvajanju javne službe in
14.
priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)
Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
-
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka,
-
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
16. člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
-
čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z 10. členom te uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe,
-
odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka prejšnjega člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
-
čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
-
obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
17. člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
-
prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
-
pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)
Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4)
Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5)
Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
-
gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,