2528. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
Na podlagi prvega odstavka 27. člena in tretjega odstavka 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 in 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka
Ta uredba določa ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) zlasti v zvezi z:
-
določanjem stopnje onesnaženosti zraka,
-
ocenjevanjem onesnaženosti zraka,
-
zagotavljanjem podatkov o kakovosti zraka,
-
zmanjševanjem onesnaženosti na območjih, kjer je zrak čezmerno onesnažen, in
-
ohranjanjem kakovosti zraka na območjih, kjer je zrak dopustno onesnažen.
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Zrak je zrak troposfere na prostem, razen zraka na delovnih mestih.
2.
Snov je vsaka snov, ki je v zraku zaradi človekovega posrednega ali neposrednega izpuščanja v zrak in lahko škodljivo učinkuje na zdravje ljudi ali okolje.
3.
Raven onesnaženosti je koncentracija snovi v zraku ali usedlina, nastala z usedanjem te snovi na površinah v določenem času.
4.
Mejna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, ki ne sme biti presežena oziroma mora biti v določenem roku dosežena, če jo dejanska raven onesnaženosti presega. Mejna vrednost se določi na podlagi znanstvenih spoznanj z namenom, da se preprečijo, odpravijo ali zmanjšajo škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje. Mejna vrednost se predpiše na podlagi dejavnikov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, snovi, za katere se predpišejo mejne vrednosti, pa se določajo na podlagi meril iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
5.
Ciljna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, ki mora biti v določenem roku dosežena, kadar je to možno. Ciljna vrednost se določi poleg mejne vrednosti ali namesto nje z namenom, da se dolgoročneje odpravi možnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje.
6.
Alarmna vrednost je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Alarmna vrednost se predpiše na podlagi dejavnikov iz priloge 1 te uredbe.
7.
Sprejemljivo preseganje mejne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: sprejemljivo preseganje) je v odstotkih izražena vrednost, za katero lahko raven onesnaženosti v časovno omejenem obdobju presega mejno vrednost.
8.
Ocenjevanje onesnaženosti zraka (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje onesnaženosti) je ocenjevanje ravni onesnaženosti za posamezno snov v zraku z monitoringom (v nadaljnjem besedilu: meritve) ali uporabo metod izračunavanja, napovedovanja ali presojanja (v nadaljnjem besedilu: modelni izračuni in druge metode ocenjevanja).
9.
Zgornji ocenjevalni prag je za snov predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporablja kombinacija meritev in modelnih izračunov ter drugih metod ocenjevanja.
10.
Spodnji ocenjevalni prag je za snov predpisana raven onesnaženosti, pod katero se za ocenjevanje onesnaženosti lahko uporabljajo zgolj modelni izračuni in druge metode ocenjevanja.
11.
Območje onesnaženosti (v nadaljnjem besedilu: območje) je skladno s to uredbo razmejen del ozemlja Republike Slovenije, na katerem se ocenjuje onesnaženost zraka in izvajajo ukrepi za ohranjanje ali izboljšanje kakovosti zraka.
12.
Poselitveno območje je območje mestne občine z več kot 100.000 prebivalci.
Za potrebe ocenjevanja onesnaženosti in ohranjanje ter izboljševanje kakovosti zraka se ozemlje Republike Slovenije razmeji na območja, za katera se glede na dejansko stopnjo onesnaženosti zraka določi:
-
I. stopnja onesnaženosti zraka za poselitveno območje ali območje, na katerem raven onesnaženosti ene ali več snovi iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priloga 3), presega vsoto predpisane mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja ali presega predpisano mejno vrednost, če sprejemljivo preseganje za snov ni predpisano (v nadaljnjem besedilu: območje I. stopnje onesnaženosti),