Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih...

1590. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji

Na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1) minister za solidarno prihodnost izdaja

P R A V I L N I K
o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa standarde in normative za naslednje socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: storitve):

-

pomoč družini na domu,

-

socialni servis,

-

institucionalno varstvo in

-

vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji.

2. člen

(storitve)

(1)

Standard posamezne storitve se določi z naslednjimi elementi:

1.

opis storitve,

2.

upravičenci ali strokovno področje, na katerem se uporablja,

3.

postopek izvajanja,

4.

trajanje,

5.

metode dela,

6.

izvajalci,

7.

izobraževanje in supervizija,

8.

dokumentacija.

(2)

Normativ storitve določa časovne okvire, število storitev na izvajalca ter načela smotrne organiziranosti izvajalcev ter predstavlja osnovo za vrednotenje stroškov in določanje cen storitev.

II. POMOČ DRUŽINI NA DOMU

3. člen

(opis storitve pomoč družini na domu)

(1)

Storitev pomoč družini na domu (v nadaljnjem besedilu: pomoč družini na domu) je namenjena socialni oskrbi na domu in je organizirana v obliki praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencu vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

(2)

Pomoč družini na domu se izvaja tudi v obliki mobilne pomoči na domu.

(3)

Izvajanje pomoči družini na domu se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:

-

pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;

-

gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;

-

pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

(4)

Opravila iz prejšnjega odstavka se izvajajo pod strokovnim vodstvom in v organizirani obliki praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.

(5)

Mobilna pomoč na domu je oblika strokovne pomoči družini na domu (v nadaljnjem besedilu: mobilna pomoč) in obsega opravila in postopke za korekcijo motenj pri upravičencu ter svetovalno in terapevtsko delo namenjeno upravičencu in njegovi družini, na podlagi katerega se pričakuje ublažitev stanja oziroma ohranitev pridobljenih znanj in sposobnosti pri upravičencu. Namenjena je predvsem specialno pedagoški obravnavi, socialni in psihološki obravnavi ter zaposlitvi in upravičencu nadomešča vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji oziroma institucionalno varstvo.

(6)

Mobilna pomoč je strokovno delo, usmerjeno k prizadeti osebi, pri katerem sodelujejo strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSV), upravičenec ter njegovi družinski člani oziroma zakoniti zastopniki.

4. člen

(upravičenci do pomoči družini na domu)

(1)

Upravičenec do pomoči družini na domu je:

-

oseba stara nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, ni sposobna za popolnoma samostojno življenje;

-

oseba s statusom invalida v skladu z zakonom, ki ureja socialno vključevanje invalidov, ki po oceni pristojne komisije ne zmore samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njene invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu;

-

druga invalidna oseba, ki ji je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,

-

kronično bolna oseba in oseba z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nima priznanega statusa invalida, je pa po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobna za samostojno življenje,

-

hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

(2)

Do mobilne pomoči so upravičeni otroci, mladostniki in odrasle osebe, z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, pri katerih je pričakovati ublažitev stanja oziroma ohranitev pridobljenih znanj in spodobnosti.

(3)

Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena mora upravičenec izpolnjevati še naslednja dva pogoja, in sicer:

-

da ima zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne more oskrbovati in negovati sama, njeni svojci pa ji take oskrbe in nege ne zagotavljajo,

-

ji preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranja zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionira v znanem bivalnem okolju.

(4)

Upravičenec je upravičen do pomoči družini na domu, če je ocenjeno, da potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

5. člen

(ugotavljanje upravičenosti do pomoči družini na domu in sklenitev dogovora)

(1)

Ugotavljanje upravičenosti do pomoči družini na domu se začne, ko oseba ali njen zakoniti zastopnik pri izvajalcu pomoči družini na domu, vloži vlogo za koriščenje storitve.

(2)

Izvajalec pomoči družini na domu po prejemu vloge začne postopek preverjanja pogojev iz prejšnjega člena.

(3)

Če oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, izvajalec pripravi dogovor o obsegu, trajanju in načinu izvajanja storitve, ki ga podpiše upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik. S podpisom dogovora se upravičenec vključi v storitev pri izvajalcu.

(4)

Po sklenitvi dogovora izvajalec z upravičencem in ključnimi osebami iz njegovega okolja izvede uvodna srečanja z namenom organiziranja izvajanja storitve.

6. člen

(izvajanje pomoči družini na domu)

(1)

Izvajalec je odgovoren za strokovno izvajanje pomoči družini na domu v skladu z dogovorom iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)

V primeru oteženega izvajanja storitve, zaradi katerega pride iz razloga na strani upravičenca, izvajalec, v dogovoru z upravičencem, izvajanje storitve začasno prilagodi z namenom nemotenega zagotavljanja storitve.

(3)

Če gre za spremembo, ki pomeni spremembo obsega, trajanja in načina opravljanja storitve se sklene nov dogovor med izvajalcem in uporabnikom storitve.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek spremembe ali dopolnitve dogovora iz tretjega odstavka prejšnjega člena kadar koli med izvajanjem storitve predlagajo izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.

7. člen

(trajanje izvajanja pomoči družini na domu)

(1)

Strokovna priprava na izvajanje pomoči družini na domu traja osem ur na upravičenca ali do 12 ur na par in je razdeljena na analizo primera, pripravo dogovora iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedbo uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem.

(2)

Izvajanje pomoči na domu upravičenca se izvaja vse dni v tednu, največ do 20 ur tedensko. Če zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva neposredna izvajalca storitve, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

(3)

Strokovna priprava za izvajanje mobilne pomoči z analizo primera, timsko obravnavo in dogovori z udeleženci procesa traja pet ur.

(4)

V izvajanje mobilne pomoči se vključujejo:

-

specialni pedagog ali defektolog v obsegu osem ur mesečno,

-

socialni delavec v obsegu dve uri mesečno,

-

psiholog v obsegu dve uri mesečno.

8. člen

(metode dela)

(1)

Pomoč družini na domu se izvaja po metodi dela z uporabnikom in družino, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči uporabniku pa se izvajajo po načelih prilagajanja izvajanja storitve okolju, v katerem uporabnik živi.

(2)

Mobilna pomoč se izvaja po metodah dela stroke izvajalca s posameznikom in družino na domu.

9. člen

(izvajalci)

(1)

Pomoč družini na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci, laični delavci in drugi delavci.

(2)

Postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, organiziranje ključnih oseb iz okolja uporabnika in izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem, uporabnikom in njegovimi ključnimi osebami vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV.

(3)

Postopek vodenja storitve, koordinacijo neposrednih izvajalcev storitve, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika in v primeru iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika, vodi strokovni delavec iz 69. člena ZSV ali strokovni sodelavec iz 70. člena ZSV z najmanj višješolsko izobrazbo.

(4)

Neposredno izvajanje pomoči družini na domu uporabnika izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki usposablja za socialno oskrbo ali zdravstveno nego, lahko pa tudi delavci, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja socialne oskrbe na domu in opravljeno usposabljanje po verificiranem programu za socialno oskrbo. Program verificira Socialna zbornica.

(5)

Mobilno pomoč izvaja strokovni delavec iz 69. člena ZSV z izobrazbo s področja specialne pedagogike, socialnega dela ali psihologije, s triletnimi izkušnjami na področju obravnave oseb z motnjami v razvoju.

(6)

Storitve iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika lahko pod vodstvom strokovnega delavca iz 69. člena ZSV izvajajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi tudi laični delavci ali drugi delavci.

10. člen

(izobraževanje in supervizija)

(1)

Strokovni delavci, strokovni sodelavci in drugi delavci, ki izvajajo pomoč na domu, redno opravljajo supervizijo, in sicer izvajalci, ki izvajajo storitve iz četrtega odstavka prejšnjega člena, v obsegu najmanj osem ur letno, in izvajalci, ki izvajajo storitve iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena, v obsegu najmanj deset ur letno.

(2)

Izvajalec pomoči družini na domu se strokovno izpopolnjuje v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.

11. člen

(normativ pomoči družini na domu)

(1)

Izvajalec za postopke iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika zagotovi enega strokovnega delavca na vsakih 200 upravičencev. Ta normativ se izračuna na povprečno število upravičencev na mesec.

(2)

Izvajalec za postopke iz tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika zagotovi 0,5 strokovnega delavca iz 69. člena ZSV ali strokovnega sodelavca iz 70. člena ZSV na vsakih 20 neposrednih izvajalcev oskrbe iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika. Če en neposredni izvajalec pomoči družini na domu oskrbuje v povprečju več kot pet uporabnikov, izvajalec zagotovi 0,55 strokovnega delavca iz 69. člena ZSV ali strokovnega sodelavca iz 70. člena ZSV na 20 neposrednih izvajalcev oskrbe.

(3)

Izvajalec zagotovi neposredno izvajanje pomoči družini na domu upravičenca v obsegu povprečno 110 ur efektivnega dela na mesec. Če gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov …) ali posebno obravnavo upravičencev, lahko povprečno število efektivnih ur na mesec odstopa za največ 10 %.

(4)

Odstopanja, določena v drugem in tretjem odstavku tega člena, so dovoljena le po predhodnem dogovoru z občino.

(5)

Mobilno pomoč opravlja strokovni delavec specialni pedagog za 20 upravičencev, socialni delavec ali psiholog pa za 85 upravičencev.

(6)

Mobilna pomoč se organizira po načelu en specialni pedagog na 60.000 prebivalcev, socialni delavec ali psiholog pa na 240.000 prebivalcev.

12. člen

(dokumentacija)

(1)

Izvajalec vodi evidenco o osebnih podatkih upravičenca, evidenco dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter evidenco s podatki o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve socialne oskrbe na domu.

(2)

Izvajalec s splošnim aktom določi postopek evidentiranja prispelih prošenj, način upoštevanja vrstnega reda prispelih prošenj, postopek vključitve uporabnika v izvajanje storitve ter prenehanje izvajanja storitve, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja postopke pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva.

(3)

Pri mobilni pomoči dokumentacija izvajalca obsega evidenco storitev s podatki, kdo pomoč izvaja, komu se pomoč nudi, o vsebini pomoči, datumih izvajanja in opravljenih urah, evidenco opravljenih poti ter evidenco supervizijskih obravnav.

III. SOCIALNI SERVIS

13. člen

(opis storitve socialni servis)

(1)

Storitev socialni servis (v nadaljnjem besedilu: socialni servis) se izvaja izven mreže javne službe in obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih.

(2)

Socialni servis obsega naslednja opravila:

1.

prinašanje pripravljenih obrokov hrane,

2.

nakup in prinašanje živil ali drugih potrebščin, priprava drv ali druge kurjave,

3.

nabava ozimnice,

4.

manjša hišna popravila,

5.

pranje in likanje perila,

6.

vzdrževanje vrta in okolice stanovanja,

7.

čiščenje v stanovanju, opremljanje, spremljanje pri obiskih trgovin, predstav, sorodnikov ali na počitnicah,

8.

organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva,

9.

pedikerske, frizerske in druge podobne storitve za nego telesa in vzdrževanje videza,

10.

pomoč pri opravljanju bančnih poslov, plačevanju računov, sprejemanju in odpošiljanju poštnih pošiljk – po pooblastilu upravičenca,

11.

varovanje in nadziranje stanja uporabnika preko noči,

12.

celodnevna povezava preko osebnega telefonskega alarma.

14. člen

(upravičenci do socialnega servisa)

Do socialnega servisa je upravičena oseba, ki zaradi invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, nesreč ter v drugih primerih, potrebuje pomoč pri vključitvi v vsakdanje življenje.

15. člen

(sklenitev dogovora oziroma pogodbe o izvajanju socialnega servisa)

(1)

Upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik z izvajalcem socialnega servisa sklene dogovor oziroma pogodbo o izvajanju socialnega servisa, s katero se dogovorita o obsegu opravil, ki jih bo izvajalec zagotavljal, načinu izvajanja opravil, trajanju storitve ter obveznostih glede plačila storitve in drugih stroškov v zvezi s tem.

(2)

Izvajalec socialnega servisa v naboru svojih storitev nudi vsaj tri opravila iz drugega odstavka 13. člena tega pravilnika, od katerih mora vedno biti na voljo opravilo iz. 1. točke drugega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(3)

Če izvajalec nudi opravilo iz 12. točke drugega odstavka 13. člena tega pravilnika, mu ni potrebno zagotavljati več kot eno opravilo iz drugega odstavka 13. člena tega pravilnika.

16. člen

(izvajalci)

Socialni servis izvajajo strokovni sodelavci iz 70. člena ZSV, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki usposablja za socialno oskrbo ali zdravstveno nego, lahko pa tudi osebe, ki imajo pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za izvajanje socialne oskrbe na domu in opravljeno usposabljanje po verificiranem programu za socialno oskrbo, ki ga verificira Socialna zbornica.

17. člen

(dokumentacija)

Izvajalec vodi evidenco storitev za posameznega uporabnika, ki obsega podatke o izvajalcu socialnega servisa, podatek o uporabniku socialnega servisa, podatek o obsegu opravljenih opravil pri posameznem uporabniku in o datumih izvajanja socialnega servisa.

18. člen

(normativ storitve)

Normativ storitve socialni servis ni določen.

IV. INSTITUCIONALNO VARSTVO

19. člen

(opis storitve institucionalno varstvo)

(1)

Storitev institucionalno varstvo (v nadaljnjem besedilu: institucionalno varstvo) je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencu nadomešča, dopolnjuje, zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.

(2)

Institucionalno varstvo obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s tem pravilnikom in zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva.

(3)

Za otroke in mladostnike, prikrajšane za normalno družinsko življenje, zajema institucionalno varstvo tudi vzgojo in pripravo za življenje, ki vključuje navajanje na osnovne funkcije oziroma skrb za samega sebe, razvijanje samostojnosti in ustvarjalnosti, mišljenja, učnih navad, moralnih norm in socialnih vzorcev, usposabljanje za vključitev v življenje, razvijanje delovnih sposobnosti in spretnosti, razvijanje interesnih dejavnosti ter odpravljanje razvojnih težav in motenj.

(4)

Za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti, z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, ki so usmerjene v Posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

(5)

Odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju se v okviru institucionalnega varstva zagotavljajo še posebne oblike varstva.

(6)

Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz.

(7)

Bivanje se organizira v skladu s pravilnikom, ki ureja minimalne tehnične zahteve za izvajalce socialnovarstvenih storitev in vključuje tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.

(7)

Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo (tudi razrezane, sesekljane in pasirane) celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.

(8)

Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.

(9)

Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonskih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence ter za otroke, mladostnike in odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki obiskujejo Posebni program vzgoje in izobraževanja pri izvajalcu, pa tudi v zvezi s prihodom in odhodom k izvajalcu storitve. Za otroke, mladostnike in odrasle osebe s posebnimi potrebami do 21. leta starosti, ki so vključeni v dnevno obravnavo ter obiskujejo Posebni program vzgoje in izobraževanja, krije stroške za dnevne prihode in odhode k izvajalcu storitve lokalna skupnost skladno s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, za odrasle osebe s posebnimi potrebami, vključene v Posebni program vzgoje in izobraževanja – raven usposabljanja za življenje in delo po 21. letu starosti, pa krije navedene stroške ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. Otroci, mladostniki in odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so vključeni v celodnevno obravnavo ter obiskujejo Posebni program vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do brezplačnega prevoza za prihode in odhode k izvajalcu storitve ob pouka prostih dnevih (vikendi in prazniki) in stroške prevoza krije ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.

(10)

Socialna oskrba v institucionalnem varstvu je strokovno vodena dejavnost, namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije, varstva in vodenja upravičencev. Vključuje izvajanje nalog varstva, posebnih oblik varstva, vzgoje in priprave na življenje in nalog vodenja.

(11)

Varstvo obsega nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene, pri prehranjevanju in pitju, oblačenju, slačenju, odvajanju, gibanju, komunikaciji, pri orientaciji in pri pripravi na počitek.

(12)

Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

(14)

Vodenje obsega oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, kontaktiranje in sodelovanje s posameznikom ter svojci, sodelovanje z drugimi institucijami in strokovnimi sodelavci ter organizacijo prosto časovnih dejavnosti.

(15)

Za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjeni v Posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje, ki se izvaja po predpisih s področja vzgoje in izobraževanja.

20. člen

(upravičenci do institucionalnega varstva)

(1)

Do institucionalnega varstva so upravičeni otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, usmerjene v Posebni program vzgoje in izobraževanja, otroci in mladostniki do 18. leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje, odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in osebe, starejše od 65 let.

(2)

Otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, usmerjeni v Posebni program vzgoje in izobraževanja so:

-

otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,

-

otroci, mladostniki in odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,

-

otroci, mladostniki in odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in

-

otroci, mladostniki in odrasle osebe z več motnjami (otroci, mladostniki in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju ter s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi in poškodbami glave).

(3)

Otroci in mladostniki do 18. leta starosti, prikrajšani za normalno družinsko življenje so:

-

otroci in mladostniki, ki potrebujejo nadomestilo za družinsko vzgojo in oskrbo in

-

otroci in mladostniki, ki potrebujejo dodatno strokovno obravnavo.

(4)

Odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja so:

1.

odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju,

2.

odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,

3.

odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju,

4.

odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju,