Odločba o ugotovitvi, da so prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena Zakona o sodnem svetu v neskladju z Ustavo in sklep o zavrženju zahteve

3487. Odločba o ugotovitvi, da so prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena Zakona o sodnem svetu v neskladju z Ustavo in sklep o zavrženju zahteve

Številka: U-I-445/18-13

Datum: 14. 10. 2021

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Vrhovnega sodišča, na seji 14. oktobra 2021

Prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi odstavek 45. člena Zakona o sodnem svetu (Uradni list RS, št. 23/17) so v neskladju z Ustavo.

Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave ugotovljene protiustavnosti v disciplinskih postopkih, ki so uvedeni na predlog Sodnega sveta, ne smejo sodelovati člani disciplinskega sodišča, ki so hkrati tudi člani Sodnega sveta.

Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 45. člena Zakona o sodnem svetu se zavrže.

Predlagatelj zatrjuje, da so prvi in drugi odstavek 40. člena ter drugi in tretji odstavek 45. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve) v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Ključni element pravice do poštenega sojenja je, da v postopku odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Pravica do nepristranskega sojenja naj bi zahtevala, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ni povezan na način, da bi takšna povezava lahko povzročila ali vsaj ustvarila upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno in nepristransko. Predlagatelj navaja, da ima disciplinsko sodišče kot posebno delovno telo Sodnega sveta ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) položaj organa, ki izvaja sodno oblast. V skladu z ustavnosodno presojo zahteve ustavnega procesnega jamstva nepristranskega odločanja veljajo v kateremkoli postopku, v katerem se odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Če ne gre za sodišče, naj bi navedena zahteva izhajala iz 22. člena Ustave. Zahteva po neodvisnem delovanju sodnika zahteva, da v primeru očitanih kršitev pri opravljanju sodniške funkcije o njegovih pravicah in dolžnostih ter kakršnihkoli obtožbah proti njemu odloči neodvisno, z zakonom ustanovljeno telo. Pri ugotavljanju nepristranskosti sodišča sta ESČP in Ustavno sodišče izpostavila dve merili odločanja: subjektivno merilo, po katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, in objektivno merilo, po katerem se presoja, ali je pri odločanju sodnika izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.

Predlagatelj meni, da navedeni merili neodvisnosti pri odločanju Disciplinskega sodišča Sodnega sveta (v nadaljevanju disciplinsko sodišče) o disciplinski odgovornosti sodnikov nista bili izpolnjeni. O disciplinski odgovornosti sodnika odloča predsednik disciplinskega sodišča, ki je hkrati tudi član Sodnega sveta, Sodni svet pa je tudi eden od pobudnikov disciplinskega postopka. Navedena ureditev naj bi nasprotovala tako objektivnemu kot subjektivnemu merilu za presojo nepristranskosti sojenja. Sodni svet naj bi kot kolegijski organ sprejel sklep o vložitvi pobude za uvedbo disciplinskega postopka. V pobudi naj bi izrazil mnenje o disciplinski odgovornosti sodnika in svoje mnenje tudi obrazložil. Ob taki ureditvi naj bi bilo mogoče podvomiti o nepristranskosti predsednika disciplinskega sodišča, ki v nadaljevanju odloča o zatrjevani kršitvi in podani disciplinski odgovornosti sodnika. Kot član Sodnega sveta naj bi si tako lahko že ustvaril mnenje o predmetu odločanja. To naj bi pomenilo, da o disciplinski zadevi odloča z vnaprej oblikovanim prepričanjem. Pobuda in ocena Sodnega sveta o podani disciplinski kršitvi bi lahko utemeljila njegov predsodek do disciplinskega obdolženca in bi lahko vplivala na odločanje.

Pri disciplinskem postopku, ki se začne na pobudo Sodnega sveta, se vzbuja tudi resen dvom o nepristranskosti odločanja disciplinskega sodišča po objektivnem merilu. Okoliščina, da ima ista oseba v okviru disciplinskega postopka dvojno vlogo (član pobudnika za uvedbo postopka in predsednik disciplinskega sodišča ter predsednik senata), naj bi zadoščala za dvom o njegovi nepristranskosti pri odločanju. Dvojna vloga, ki jo dopušča ZSSve, naj bi izhajala iz kumulacije pristojnosti. Po mnenju predlagatelja je nezdružljiva z načelom poštenega sojenja. Predlagatelj navaja, da tretji odstavek 45. člena ZSSve določa, da mora disciplinski tožilec, če ne uvede disciplinskega postopka, o razlogih obvestiti pobudnika. Če pobudnik vztraja pri pobudi o uvedbi disciplinskega postopka, naj bi dokončno odločilo disciplinsko sodišče, v katerem pa naj bi sodeloval tudi član pobudnika. Predlagatelj meni, da takšna ureditev ob upoštevanju sodbe ESČP v zadevi Mitrinovski proti Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 30. 4. 2015 pomeni kršitev pravice do nepristranskega sojenja.

Državni zbor v odgovoru na zahtevo navaja, da je Sodni svet kot neodvisen in avtonomen državni organ le eden od petih pobudnikov za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika. S podajo pobude naj bi Sodni svet prepoznal, da v določenem primeru obstajajo indici, da je bila storjena kršitev zakona pri opravljanju sodniške funkcije. Nadaljnji postopek naj bi bil odvisen od disciplinskega tožilca, ki vlaga in zastopa predlog za disciplinsko sankcioniranje. Disciplinski tožilec naj bi po lastni presoji ocenil, ali je pobuda utemeljena ali ne. Če meni, da je pobuda utemeljena, naj bi uvedel disciplinski postopek z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali pa naj bi neposredno vložil obrazložen predlog za izrek disciplinske sankcije. Če postopka ne uvede, naj bi bil dolžan o tem obvestiti predlagatelja. V primeru vztrajanja pobudnika naj bi o dokončni uvedbi disciplinskega postopka odločilo disciplinsko sodišče. To naj bi v konkretnih zadevah odločalo v senatu treh članov, izmed katerih sta najmanj dva sodnika. Če bi o uvedbi postopka o konkretni zadevi odločil tričlanski senat disciplinskega sodišča, bi predsednik disciplinskega sodišča že na podlagi 22., 23. in 125. člena Ustave moral določiti novo sestavo senata.