Nalaganje dokumenta...

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-3236/2003, stran 10402 DATUM OBJAVE: 11.7.2003

VELJAVNOST: od 12.7.2003 / UPORABA: od 12.7.2003

RS 67-3236/2003

Verzija 6 / 6

Čistopis se uporablja od 1.1.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 1.1.2025

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5
- 6
- 6

fwd

3236. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 12. člena zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda
Pokrajinski arhiv Maribor

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem sklepom Republika Slovenija ureja pravnoorganizacijsko obliko izvajanja javne službe varstva arhivskega gradiva in delovanje javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (v nadaljnjem besedilu: arhiv), razmerja med ustanoviteljem in arhivom ter temeljna vprašanja glede organiziranja, dejavnosti in načina financiranja arhiva.

Ustanovitelj arhiva je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Arhiv je bil ustanovljen leta 1933 s sprejetjem poslovnika Banovinskega arhiva v Mariboru z dne 20. 4. 1933. Med leti 1945 do 1952 je bil arhiv delovna enota, začasno v sklopu Pokrajinskega muzeja Maribor, ki pa ni imela pravnega statusa. Mestni ljudski odbor Maribor je 1. 1. 1952 izločil arhiv iz Pokrajinskega muzeja. Republiški svet za kulturo je z odločbo določil mariborskemu arhivu naziv Državni arhiv Slovenije – podružnica Maribor. Mestni svet mesta Maribor je leta 1966 z odločbo, št. 124/66 z dne 16. 2. 1966 ustanovil Pokrajinski arhiv Maribor. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Maribor (Uradni list RS, št. 17/98) je postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.

3. člen

Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko dejavnost.

Območje arhiva pokriva območje naslednjih upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Pesnica, Ruše.

4. člen

Ime arhiva: Pokrajinski arhiv Maribor.

Sedež arhiva: Glavni trg 7, 2000 Maribor.

Arhiv je pravna oseba.

Arhiv je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod registrsko številko 1/00501/00 z dne 30. 5. 2000.

5. člen

Arhiv pri poslovanju uporablja žig okrogle oblike z naslednjim besedilom: Pokrajinski arhiv Maribor. V sredini je grb Republike Slovenije.

II. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST ARHIVA

6. člen

Arhiv izvaja svojo dejavnost na sedežu arhiva in v naslednjih dislociranih enotah:

Enota za Koroško območje, Čečovje 12, 2390 Ravne na Koroškem,

Enota za Prekmurje, Cvetkova ulica 1, 9000 Murska Sobota.

7. člen

Arhiv v okviru javne službe opravlja naslednje dejavnosti:

vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, priprava pisnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega in arhivskega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki upravljajo dokumentarno gradivo, in delavcev ponudnikov storitev, ki opravljajo dela zajema, hrambe gradiva v digitalni obliki in spremljevalnih storitev,

priprava dodatnih pisnih strokovno-tehničnih navodil javnopravnim osebam za odbiranje in izročanje arhivskega gradiva v digitalni obliki v skladu z zakonom iz 3. člena tega sklepa,

evidentiranje in razglašanje zasebnega arhivskega gradiva pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb ter izvajanje strokovnega nadzora nad njimi,

sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje,

pridobivanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva,

strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, ki je v arhivih, izdelovanje popisov, inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje ter objavljanje arhivskih virov,

vrednotenje javnega dokumentarnega gradiva v arhivih, izločanje nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v arhivih ob strokovni obdelavi arhivskih fondov in zbirk,

hramba in materialno varovanje arhivskega gradiva,

vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva,

evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v zamejstvu in po svetu ter se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu,

dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov,

posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom,

opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom,

izdajanje publikacij.

Arhiv kot tržne dejavnosti lahko opravlja naslednje dejavnosti:

organiziranje prireditev, ki niso vezane na osnovno dejavnost,

komisijska prodaja (arhivska trgovina).

Poslovne knjige in poročila arhiva morajo zagotavljati spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe ločeno od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti ter učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.

Arhiv lahko izvaja prodajo blaga in storitev na trgu le, če z njenim izvajanjem zagotavlja najmanj pokritje vseh odhodkov, povezanih s to dejavnostjo.

8. člen

Dejavnosti javne službe arhiva iz prvega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) razvrščene v naslednje skupine:

S 91.120 Dejavnost arhivov

C 18.120 Drugo tiskanje

C 18.130 Priprava za tisk in objavo

C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnost

C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

G 47.610 Trgovina na drobno s knjigami

G 47.690 Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.

J 58.110 Izdajanje knjig

J 58.130 Izdajanje revij in druge periodike

J 58.190 Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme

J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov,

J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,

J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,

J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,

K 62.900 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

K 63.100 Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti

K 63.920 Druge informacijske dejavnosti

L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,

M 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

N 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

N 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora

N 74.200 Fotografska dejavnost

N 74.300 Prevajanje in tolmačenje

N 74.990 Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.

O 82.100 Pisarniške dejavnosti

O 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

Q 85.590 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.

Q 85.690 Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.

S 90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

S 91.110 Dejavnost knjižnic

Tržne dejavnosti arhiva iz drugega odstavka prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene v naslednje skupine:

G 47.610 Trgovina na drobno s knjigami

G 47.690 Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.

S 90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

III. ORGANI ZAVODA

9. člen

Organi zavoda so:

direktor,

svet,

strokovni svet.

Direktor

10. člen

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje arhiva ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če svet arhiva ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan.

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorja daje minister.

11. člen

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven družboslovne ali humanistične smeri,

najmanj pet let delovnih izkušenj na področju arhivske dejavnosti in poznavanje področja dela arhiva,

strokovni izpit s področja arhivske dejavnosti,

sposobnost za organiziranje in vodenje dela,