Nalaganje dokumenta...

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Slovenska Bistrica)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-1872/1996, stran 2418 DATUM OBJAVE: 31.5.1996

VELJAVNOST: od 8.6.1996 / UPORABA: od 8.6.1996

RS 29-1872/1996

Verzija 5 / 5

Čistopis se uporablja od 22.12.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
ŠE V OBDELAVI

UPORABA ČISTOPISA
OD 22.12.2007

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5

fwd

1872. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Slovenska Bistrica)

Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89), ter 10. člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 13. redni seji dne 7. 5. 1996 sprejel

O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok opredeljuje območja na katerih se v Občini Slovenska Bistrica plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), merila na podlagi katerih se določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč, ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.

Za zazidano stavbno zemljišče po tem členu se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se po njeni določitvi za zazidano stavbno zemljišče šteje tudi tisti del površine zemljišča parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

Za nezazidana stavbna zemljišča po tem členu se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen.

Za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega in drugega odstavka tega člena se upošteva enaka vrednost točke za m2, kot pri zazidanem stavbnem zemljišču.

3. člen

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,

pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Za poslovni prostor se štejejo za določitev nadomestila kot nezazidana stavbna zemljišča tudi:

površine nepokritih skladišč, internih parkirišč,

površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,

površine namenjene delavnicam na prostem,

odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

kamnolomi, peskokopi in glinokopi,

javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, javna parkirišča za katere se plačuje parkirnina ali najemnina, tržnica na javnih površinah,

površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov niso gospodarske javne infrastrukture, vodna zajetja za pridobitev električne energije,

ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

II. OBMOČJA NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO

4. člen

Območja na katerih se plačuje nadomestilo so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske in druge prednosti posameznih stavbnih zemljišč in sicer:

gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti

dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi

splošno opremljenost z infrastrukturo

ustrezno namensko rabo po prostorskem dokumentu.

Območja iz prvega odstavka se razvrstijo v 4 kakovostne skupine območij:

-------------------------------------------------------------------------------
Kakovostno      Naselja (zaselki, ulice)
območje
-------------------------------------------------------------------------------
I. OBMOČJE      – center mesta Slovenska Bistrica (Ljubljanska cesta, 
                Mariborska cesta, Trg Alfonza Šarha, Čopova ulica, Ozka ulica, 
                Kolodvorska ulica, Grajska 
                ulica, Partizanska ulica do št. 37, Žolgarjeva ulica, 
                Vošnjakova ulica, Trg svobode)
                – del naselja Pragersko: Ptujska cesta od št. 15 do št. 35, 
                Kolodvorska ulica od št. 1 do št. 19
                – del naselja Poljčane: Bistriška cesta od št. 4 do št. 93, 
                Dravinjska cesta od št. 1 do št. 64.
II. OBMOČJE     – ostali deli naselij Slovenska Bistrica, Pragersko, Poljčane 
                , ter naselja Zgornja Polskava, Zgornje Poljčane, 
                Spodnje Poljčane in Zgornja Bistrica.
III. OBMOČJE    Cigonca, Čadramska vas, Črešnjevec, Devina, 
                Farovec, Gabernik, Gaj, Gladomes, 
                Globoko ob Dravinji, Kebelj, Klopce, Kostanjevec, Kovača vas,
                Krasna, 
                Križni vrh, Laporje, Leskovec, Levič, Lokanja vas, Lušečka 
                vas, Makole, Modrič, Mostečno, Pečke, 
                Pokoše, Preloge, Sele pri 
                Polskavi, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, 
                Spodnja Polskava, Stari Log, Studenice, Šentovec, 
                Šmartno na Pohorju, Štatenberg (turistično območje), Trnovec, 
                Veliko Tinje, Videž, Visole, Vrhloga, Vrhole pri 
                Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica, 
                Zgornja Ložnica, Žabljek.
IV. OBMOČJE     Bojtina, Brezje pri Poljčanah, Brezje pri 
                Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Dežno pri Makolah, Dolgi 
                vrh, Drumlažno, Fošt, Frajhajm, Hošnica, Hrastovec pod Bočem, 
                Jelovec, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Korplje, Kot na Pohorju, 
                Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Križeča 
                vas, Ljubično, Lovnik, Ložnica pri Makolah, Lukanja, Malo 
                Tinje, Modraže, Nadgrad, Novake, Ogljenšak, 
                Ošelj, Planina pod Šumnikom, Podboč, Podgrad na Pohorju,
                Prepuž, Pretrež, Radkovec,  
                Razgor pri Žabljeku, Rep, Ritoznoj, Savinsko, Sevec, Smrečno, 
                Spodnje Prebukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stopno, Stranske 
                Makole, Strug, Štatenberg (razen turističnega območja), 
                Tinjska Gora, Turiška vas na Pohorju, Urh, Varož, Vinarje, 
                Vrhole pri Laporju, Zgornja Nova vas, 
                Zgornje Prebukovje.
-------------------------------------------------------------------------------

5. člen

Območja iz prejšnjega člena tega odloka, na katerih je obvezno plačilo nadomestila, so opredeljena na preglednem katastrskem načrtu - PKN v merilu 1:5000, ki je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri občinskem upravnem organu za urejanje prostora in pri Geodetski upravi.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE

NADOMESTILA

6. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,

lega in namembnost stavbnega zemljišča,

smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,

izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.

7. člen

Po namembnosti oziroma namenu uporabe se stavbna zemljišča v I., II., III., in IV. kakovostnem območju razvrstijo v naslednje skupine:

skupina A: za gospodarske namene; industrijska proizvodnja, energetika, obrtna proizvodnja, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, telekomunikacije, gradbeništvo in promet,

skupina B: za poslovne dejavnosti; obrtne storitve, servisne dejavnosti, kmetijstvo, transport, turizem, trgovina, gostinstvo,

skupina C: za družbene dejavnosti; javna uprava, izobraževanje, znanstveno-raziskovalna dejavnost, kultura, umetnost, šolstvo, politične stranke, zdravstvo, socialno varstvo,

skupina D: stanovanja, stanovanjske hiše, domovi za ostarele, samski in dijaški domovi, počitniški objekti družbenega standarda.

8. člen