4914. Pravilnik o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo
Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa vsebino dolgoročnih in letnih načrtov lovsko upravljavskih območij ter vsebino letnih načrtov lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN), roke za sprejemanje načrtov, način predstavitve in nadzora nad uresničevanjem načrtov.
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
ožje ekološke enote so skupine lovišč znotraj lovsko upravljavskih območij (v nadaljnjem besedilu: LUO), v katerih obstajajo za divjad razmeroma enovite življenjske razmere;
-
letni načrti so letni načrti LUO ter letni načrti lovišč in LPN.
II. Dolgoročni načrti LUO
3. člen
(vsebine dolgoročnih načrtov LUO)
Dolgoročni načrti LUO vsebujejo:
-
analizo preteklega upravljanja z divjadjo;
-
analizo opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi;
-
oceno stanja populacij divjadi;
-
oceno stanja življenjskega okolja divjadi;
-
presojo naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem;
-
opredelitev ciljev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah;
-
opredelitev usmeritev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah na podlagi opredeljenih ciljev.
-
opis LUO in pomen, ki ga ima pri upravljanju z divjadjo v Sloveniji;
-
tabelarni in kartni prikaz LUO in ožjih ekoloških enot, pri čemer se posebej prikažejo gozdovi, kmetijska zemljišča in vode ter delitev na lovno in nelovno površino;
-
opis in kartni prikaz zavarovanih območij in območij Nature 2000 z navedbo posebnih omejitev glede upravljanja z divjadjo;
-
seznam upravljavcev lovišč in LPN ter pregledno karto lovišč in LPN v območju.
5. člen
(analiza preteklega upravljanja in opravljenih ukrepov)
(1)
Analiza preteklega upravljanja z divjadjo za obdobje preteklih deset let za LUO obsega:
-
ugotovitev stopnje uresničevanja načrtovanega odvzema posameznih vrst divjadi po številu in strukturi;
-
ugotovitev višine, vzrokov in trendov izgub divjadi;
-
oceno primernosti načrtovanega odvzema v preteklem obdobju in pojasnitev vzrokov za morebitna odstopanja;
-
ugotovitev gibanja telesnih mas in mas rogovja uplenjene divjadi.
(2)
Analiza opravljenih ukrepov v življenjskem okolju divjadi zajema analizo izvedenih ukrepov v habitatih divjadi, analizo ukrepov za izboljšanje prehranskih razmer divjadi in analizo ukrepov za preprečevanje škod od divjadi, pri čemer se za obdobje preteklih deset let upoštevajo podatki o:
-
stopnji uresničevanja načrtovanih ukrepov;
-
vzrokih za morebitno neizpolnitev načrtovanih ukrepov;
-
učinkovitosti oziroma ustreznosti opravljenih ukrepov.
6. člen
(ocena stanja populacij)
(1)
Ocena stanja populacij divjadi se ugotavlja na podlagi analize preteklega upravljanja z divjadjo, na podlagi analize drugih za divjad pomembnih podatkov ter s sistematičnimi opazovanji in temelji na naslednjih kriterijih:
-
ocenah trendov številčnosti populacij vseh vrst divjadi, z oceno prostorske razporeditve posameznih populacij divjadi (v osrednjih in robnih površinah poseljenosti, navezavami na sosednja LUO ter ugotovljenimi smermi spreminjanja življenjskega prostora);
-
oceni medsebojnih vplivov populacij različnih vrst divjadi;
-
oceni spolne in starostne strukture ter prirastka populacij divjadi;
-
oceni zdravstvenega stanja divjadi.
(2)
Ocena stanja populacij divjadi se razen za nivo celotnega LUO lahko izdela tudi za ožje ekološke enote znotraj LUO.
7. člen
(ocena stanja življenjskega okolja divjadi)
(1)
Ocena stanja življenjskega okolja divjadi je izdelana v okviru LUO oziroma za njegove ožje ekološke enote in vsebuje zlasti analizo prehranskih in bivalnih razmer za posamezne vrste divjadi in analizo vplivov druge rabe prostora na bivalne razmere.
(2)
Ožje ekološke enote so prikazane na pregledni ­karti.
8. člen
(presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti)
Presoja naravnega ravnovesja in usklajenosti divjadi z njenim okoljem je izdelana na podlagi analize trendov bioloških in gospodarskih kazalnikov, med katere spadajo zlasti:
-
trend zdravstvenega stanja divjadi, telesnih mas in mas rogovja divjadi;
-
trend povzročenih škod od divjadi na gozdni vegetaciji (objedenost, obgrizenost in lupljenje), zlasti stopnje objedenosti gozdnega mladja;
-
trend povzročenih škod, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah, domačih živalih in objektih.
Cilji za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po posameznih vrstah morajo vsebovati:
-
opredelitev ciljne gostote in prostorske razporeditve divjadi po posameznih vrstah;
-
določitev ciljne starostne, spolne in kakovostne strukture populacije za posamezne vrste divjadi;
-
določitev ciljnih razmerij med populacijami posameznih vrst divjadi;