TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v točki 2/I izreka tako, da se tožbeni zahtevek zavrne tudi v delu, v katerem tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo 50.135,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 5. 2018 do plačila;

- v točki 2/III izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 6.591,11 EUR (namesto 1.683,18 EUR), svoje pravdne stroške pa je tožeča stranka dolžna kriti sama.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijani točki 2/II izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 839,06 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zgolj dejstvo, da sta v obravnavani zadevi stranki že končali s pogajanji in bi naj sledila sklenitev Pogodbe, pri čemer je tožnica prejete izvode osnutka že podpisala, po oceni pritožbenega sodišča še ne zadošča, da bi iz pravil o poslovni odškodninski odgovornosti "preskočili" na polje splošne (deliktne) odškodninske odgovornosti in tožnici priznali pravico do povrnitve pozitivnega pogodbenega interesa (izgubljenega dobička). Za takšno pravno posledico prav tako nima odločilnega pomena dejstvo, da je toženka tožnici sporočila, da od predmetnega javnega naročila odstopa po poteku relativno dolgega obdobja, kot tudi ne dejstvo, da razlog za odstop (v končni fazi je to bila nezadostnost virov financiranja) niso bile neke izredne nepredvidljive okoliščine in da ji je v tem kontekstu mogoče pripisati malomarnost.

Nadalje pritožbeno sodišče v tej zvezi meni, da je praviloma potrebno odgovornost naročnika v (celotni) fazi javnega naročanja presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti, in to ne glede na to, ali je do sklenitve pogodbe že prišlo. Situacija, ko po oddaji javnega naročila ne pride do sklenitve pogodbe, je namreč bistveno bolj sorodna in primerljiva s poslovnim odnosom, kot s civilnim deliktom.