Nalaganje dokumenta...
Uredba o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 21-896/1994, stran 1248 DATUM OBJAVE: 22.4.1994
VELJAVNOST: od 7.5.1994 do 20.7.2000 / UPORABA: od 7.5.1994 do 20.7.2000
RS 21-896/1994
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 21.7.2000 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
896. Uredba o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
o koncesiji za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
1. člen
(predmet koncesije)
S to uredbo Republika Slovenija (V nadaljnjem besedilu: koncedent) podeljuje koncesijo za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško.
Koncesija se podeljuje za bruto padec 58 m od gornje zajezitvene kote 191 m na HE Vrhovo do spodnje kote 133 m, ki je načrtovana kota zajezitve HE Podsused na Hrvaškem; to je za bruto energetski potencial 1106 GWh na leto ob povprečnem pretoku 221 m3/sek in faktorju izkoristljivosti 0,9.
Koncesija se podeljuje izključno za proizvodnjo električne energije.
2. člen
(vsebina koncesije)
Za proizvodnjo električne energije koncesionar pridobi v izkoriščanje hidroelektrarno Vrhovo oziroma zgradi in izkorišča pet hidroelektrarn: Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice s potrebnimi proizvodnimi agregati skupnega instaliranega pretoka 500 m3/sek.
Obratovalni režim mora biti optimalno prilagojen potrebam elektroenergetske oskrbe Slovenije ob upoštevanju optimalnega izkoristka vodnega energetskega potenciala, ki mora temeljiti na predpisanem vodnem režimu povodja Save, in zahtevam varstva okolja.
3. člen
(trajanje koncesije)
Koncesija za izkoriščanje hidroelektrarn iz 2. člena se podeli za 30 let. Začetek izvajanja koncesije za vsako hidroelektrarno posebej se šteje od dneva pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
4. člen
(območje koncesije)
Območje, na katero se nanaša koncesija, je območje Vseh objektov in naprav, potrebnih za obratovanje hidroelektrarn iz 2. člena uredbe, za čas gradnje pa tudi območje, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom določeno kot območje vplivov gradnje na prostor, in sicer začasna Zasedba oziroma območje ureditvenih sprememb zaradi gradnje hidroelektrarn.
5. člen
(prenos lastništva objektov)
Po prenehanju koncesije iz 3. člena uredbe preidejo vsi objekti in naprave, zgrajene za namen izvajanja koncesije v brezhibnem stanju skladno s tehničnimi predpisi za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih postrojev in obratovalnimi predpisi in prosti vseh bremen, neodplačno v last koncedenta.
Način prehoda objektov v last koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
6. člen
(pogoji za koncesionarje)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: – da je pravna oseba registrirana v Republiki Sloveniji za proizvodnjo električne energije,
-
da predloži dokaze, da je ali da bo sposoben zagotoviti standarde organiziranosti, kadrovske usposobljenosti, tehnične opremljenosti, oskrbe in finančne sposobnosti za vse faze načrtovanja, projektiranja izgradnje in obratovanja oziroma izvajanja koncesije,
-
da pripravi in predloži oceno stroškov izvajanja posameznih projektov in načrt njihovega financiranja po virih in dinamiki ter oceno gibanja cene električne energije v skladu s študijo o ekonomski upravičenosti izvedbe del,
-
da bo proizvajal električno energijo v skladu s predvideno vlogo verige hidroelektrarn, to je z vršnim obratovanjem in sodelovanjem pri regulaciji sistema elektroenergetske oskrbe Slovenije,
-
da bo pri gradnji hidroelektrarn najel domača gradbena podjetja,
-
da bo hidroelektrarne čim bolj opremil z izdelki domače industrije,
-
da pripravi in predloži oceno lastne cene za kWh proizvedene električne energije na pragu hidroelektrarn,
-
da predloži dokaz, kako bo dolgoročno uredil poslovne odnose s subjektom, ki izvaja prenos in oskrbo z električno energijo kot javno službo skladno z zakonodajo.
7. člen
(pogoji za koncesijo)
Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev za podelitev koncesije izpolnjuje tudi pogoje:
I. povezane z vodnim režimom in rabo vode, ki so:
1.
spoštovanje dogovorjenega vodnega režima Save na državni meji z Republiko Hrvaško;
2.
zagotovitev ukrepov, da se dosedanja varnost pred poplavami ne zmanjša, na urbaniziranih površinah pa po možnosti poveča;
3.
zagotovitev ukrepov za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin, ki bi zmanjšale akumulacijsko sposobnost bazenov in ukrepov, da bo zagotovljena v projektu predvidena varnost pred poplavami;
4.
zagotovitev ureditve izlivnih odsekov pritokov na način, da zajezitve ne bodo škodljivo vplivale na režim odtoka visokih voda na njih in na reki Savi;
5.
zagotovitev ureditve odvajanja vseh zalednih voda z vseh območij, ki so kakorkoli pod neposrednim vplivom zajezitev hidroelektrarn na spodnji Savi;
6.
zagotovitev ukrepov proti poslabšanju razmer v zvezi z gladinskim stanjem, dinamiko pretokov, količino in kakovostjo podtalnic;
7.
zagotovitev zavarovanja brežin v akumulacijskih bazenih ter zagotovitev stopnje varnosti, določene glede po pomenu površin ali objektov, ki so zavarovana;
8.
zagotovitev ukrepov, da se vodni režim med gradnjo hidroenergetskih objektov ne bo bistveno poslabšal;
10.
zagotovitev ukrepov za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe in uporabe vode drugih obstoječih uporabnikov;
11.
zagotovitev, da imajo prednost pri izkoriščanju in rabi vode pritokov Save, vode iz korita Save in iz zajezitvenih bazenov vsi sedanji uporabniki vode in bodoči koncesionarji, in sicer za oskrbo s pitno vodo, tehnološko vodo, vodo za hlajenje, namakanje in druge v skladu z opredelitvijo obstoječih in potencialnih uporabnikov v prilogah koncesijskega akta. Koncesionar bo moral glede namakanja upoštevati podatke iz nacionalnega programa namakanja, ko bo le-ta sprejet;
II. v zvezi z rabo prostora in varstvom dobrin, ki so:
1.
zagotovitev ukrepov, da predvideni posegi v prostor ohranijo obstoječe razmere ali omogočijo njihovo izboljšanje;
2.
nadomestitev objektov in naprav, ki bodo odstranjeni zaradi izgradnje hidroelektrarn;
3.
zagotovitev ukrepov zavarovanja zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami delovanja hidroelektrarn oziroma zagotovitev nadomestil ali odškodnin;
4.
upoštevanje urbanistično-arhitektonskih in krajinskih značilnosti in principov sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, povezanih z energetsko izrabo Save; 5. omogočanje javnega dostopa do vode in zagotovitev javne prehodnosti jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno;
6.
zagotovitev rekreacijske rabe vode in zemljišč v območju zajezitev, ob upoštevanju varnosti uporabnikov in funkcionalnih omejitev;
7.
zagotovitev ukrepov za ohranitev biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov ter biološkega ravnotežja tam, kjer je to mogoče in dolgoročno stabilno, sicer pa je potrebno v tem obsegu nadomestiti vrednote;
8.
zagotovitev ukrepov ohranjanja in varovanja naravne in kulturne dediščine v največji možni meri;
9.
upoštevanje modernih dognanj pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov (nasipi, nove struge, zavarovanje brežin itd.) ter upoštevanje načel sonaravnih ureditev;
III. povezane s socialnimi vplivi, ki so:
1.
zagotovitev ukrepov za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem;
2.
zagotovitev nadomestil ali odškodnin prebivalcem zaradi poslabšanih življenjskih in bivalnih razmer zaradi škodljivih posledic energetske izrabe Save;