TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

- v prvem odstavku I. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati prikrajšanja pri plačah za obdobje od januarja 2005 do vključno marca 2010 v skupnem bruto znesku 2.100,00 EUR, v mesečnih bruto zneskih, ki so razvidni iz I. točke izreka prvostopenjske sodbe, ter ji po odvodu davka in prispevkov plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov za obdobje od januarja 2005 do vključno junija 2009 od 15. 7. 2009 do plačila, od mesečnih zneskov za obdobje od julija 2009 do vključno marca 2010 pa od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, tj. od 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, do plačila, višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov od 15. 7. 2009 dalje pa se zavrne ter

- v 2. alineji prvega odstavka II. točke izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati kapitalizirane zamudne obresti od posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od julija 2006 do vključno junija 2009 od vsakega 6. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, do 14. 7. 2009, zahtevek za plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti od posameznih neto zneskov za obdobje od julija 2009 do vključno marca 2010 od zapadlosti mesečnih zneskov do 14. 7. 2009 pa se zavrne.

II. V ostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.

Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača nezastarane kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Iz tako oblikovanega izreka je razvidno, da imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti, ki so se od prisojenih glavnic (prikrajšanja pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.