Odločba o ugotovitvi, da je četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju delno v neskladju z Ustavo

2771. Odločba o ugotovitvi, da je četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju delno v neskladju z Ustavo

Številka: Up-769/16-32 U-I-81/17-14

Datum: 12. 7. 2018

Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe FINANDER – trgovina in storitve, d. o. o., Ljubljana, in Zlate Sukič, Murska Sobota, ki ju zastopa Igor Vinčec, odvetnik v Lendavi, na seji 12. julija 2018

Četrti odstavek 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo, kolikor se druga alineja 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena.

Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave protiustavnosti iz prve točke izreka te odločbe mora sodišče insolventnega dolžnika v primeru, ko slednji predloži odpravek notarskega zapisnika skupščine iz 1. točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, a ne hkrati tudi listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena tega zakona, pozvati, naj to listino predloži v roku treh delovnih dni od prejema poziva sodišča. Če dolžnik tudi po poteku roka iz poziva sodišča ne predloži navedene listine, sodišče postopek prisilne poravnave ustavi in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Rok za obvestilo upniškemu odboru iz petega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru poziva sodišča teči od poteka roka dolžniku za predložitev listine iz poziva na podlagi te odločbe. Rok za objavo poziva sodišča za vpis in vplačilo novih delnic iz 194. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju začne v primeru, ko dolžnik listine predloži po pozivu sodišča na podlagi te odločbe, teči, ko sodišče pravočasno prejme listine iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 459/2016 z dne 13. 7. 2016 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 6174/2015 z dne 14. 6. 2016 se razveljavita in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Ustavna pritožba Zlate Sukič zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 459/2016 z dne 13. 7. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 6174/2015 z dne 14. 6. 2016 se zavrže.

Sodišče prve stopnje je na podlagi druge alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) nad pritožnico, družbo FINANDER, d. o. o., Ljubljana, začelo stečajni postopek, ker ni predložila poziva upnikom za vplačilo nominalnih zneskov osnovnega vložka. Zoper navedeni sklep se je pritožnica pritožila. V pritožbi je uveljavljala, da je pravna podlaga za odločitev sodišča prestroga in v nasprotju z 2. in 22. členom Ustave. Poudarila je, da je predložila sklep skupščine, ne pa tudi poziva upnikom za vplačilo osnovnih vložkov. Po trditvah pritožnice bi moralo sodišče zato sprožiti postopek za oceno ustavnosti druge alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko tretjega odstavka navedenega člena oziroma ji določiti dodaten rok za predložitev manjkajočega poziva. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Po oceni pritožbenega sodišča navedena ureditev v položaj dolžnika ne posega prekomerno in zato ni v nasprotju z 2. členom in tudi ne z 22. členom Ustave. Po prepričanju pritožbenega sodišča se od insolventnega dolžnika v primeru jasno določenih rokov glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki naj bi mu omogočili nadaljnje poslovanje, pričakuje ravnanje z ustrezno skrbnostjo.

Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je določba, na podlagi katere je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek, ker ni predložila "enega papirja", v nasprotju s splošnim načelom sorazmernosti. Navaja, da je sodišče ni pozvalo k dopolnitvi. Meni, da poziv sodišča s krajšim rokom (sama navaja tridnevni rok) za predložitev poziva upnikom ne bi povzročil znatnega odlašanja z začetkom stečajnega postopka, četudi pritožnica pozivu ne bi sledila. Ponavlja pritožbeno navedbo, da bi morali sodišči, ki sta odločali v postopku prisilne poravnave, postopek prisilne poravnave nadaljevati in sprožiti postopek za oceno ustavnosti druge alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko tretjega odstavka navedenega člena oziroma jo pozvati k dopolnitvi.

Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-769/16-18 z dne 10. 11. 2016 sklenilo, da ustavno pritožbo sprejme v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Višje sodišče v Ljubljani. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZUstS je Ustavno sodišče obvestilo upnike družbe FINANDER s pozivom, ki je bil objavljen na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, da se lahko izjavijo o ustavni pritožbi.

Upniki se o ustavni pritožbi niso izjavili.

V postopku odločanja o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS začelo postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP, kolikor se v okviru druge alineje 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena. V postopku obravnavanja ustavne pritožbe se je zastavilo vprašanje ustavnosti navedene podlage, ker ta sodišču brez poziva dolžniku na dopolnitev nalaga, danaj postopek prisilne poravnave ustavi in izda sklep o začetku stečajnega postopka tudi v primeru, ko dolžnik ne predloži poziva upnikom na vplačilo osnovnih vložkov. Pritožnica je namreč sodišču v roku predložila le odpravek notarskega zapisnika skupščine v zvezi s sklepom o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja iz 1. točke tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP, ne pa tudi poziva upnikom iz 2. točke tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP za vpis in vplačilo poslovnih deležev v skladu s 193. členom ZFPPIPP. Sodišče je nato na podlagi druge alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP postopek prisilne poravnave ustavilo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Ker se dolžnika na podlagi četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP, kolikor se v okviru druge alineje 1. točke četrtega odstavka navedenega člena nanaša na ustavitev postopka prisilne poravnave in izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka zaradi nepredložitve listine iz 2. točke tretjega odstavka navedenega člena, ne poziva na dopolnitev, je Ustavno sodišče sklenilo, da bo navedeno zakonsko določbo presojalo zlasti z vidika skladnosti z 22. členom in s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo in sklep o začetku postopka za oceno ustavnostivročilo Državnemu zboru in mu omogočilo, da v zvezi z začetkom postopka za oceno ustavnosti poda odgovor. Državni zbor se ni odzval.