TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam zagovornikov obtoženega A. A. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

zoper obtoženega A. A. (z osebnimi podatki kot v prvostopenjski sodbi), po 3. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja kaj storil, z dejanjem pa je povzročil veliko premoženjsko škodo, na ta način, da je:

1. v mesecu decembru 2001 najprej B. B. v Republiki Avstriji na banki B. v ... uredil kredit v višini 1,2 milijona ATS, potem pa 11. 12. 2001 ob izplačilu kredita v gotovini še pred vpisom hipoteke v zemljiško knjigo in pred zavarovanjem kredita pri zavarovalnici od odobrenega kredita B. B. vzel 500.000 ATS z izgovorom, da bo denar vrnil ob vpisu hipoteke in ob zavarovanju, kar je B. B. verjel in mu 500.000 ATS dovolil vzeti, vendar pa je ob vpisu hipoteke in zavarovanju prejem 500.000,00 ATS zanikal tako, da je B. B. z navedenim dejanjem povzročil veliko premoženjsko škodo preračunano v slovenske tolarje na dan 11. 12. 2001 v znesku 8.030.000,00 SIT (sedaj 33.508,60 EUR) po srednjem tečaju Banke Slovenije;

2. da je dne 30. 10. 2006 v prostorih odvetniške pisarne na naslovu ..., Republika Avstrija, sklenil posojilno pogodbo in dogovor o ustanovitvi zastavne pravice z C. C. iz Republike Avstrije, kateremu je v pogodbi lažnivo prikazal, da bo v skladu s 5. točko pogodbe posojilo zavaroval z zastavno pravico na svojih nepremičninah vložna št. ... k.o. X., v posledici česar je preko pooblaščenca odvetnika Č. Č. dne 3. 11. 2006 podal zemljiškoknjižni predlog za predznambo pridobitve hipoteke na svojih nepremičninah ter nato dopis odvetnika z dne 3. 11. 2006 v zvezi s podanim predlogom pokazal C. C., kateri mu je misleč, da je posojilo zavarovano, dne 6. 11. 2006 izročil 395.000,00 EUR posojila, pri čemer pa je dne 2/23 24. 5. 2007 o prejemu posojila preko pooblaščenca z izjavo umaknil zemljiškoknjižni predlog za predznambo pridobitve hipoteke in mu je tako C. C. izplačal posojilo brez zavarovanja, da pa prejetega posojila ustrezno ne bo zavaroval in ga tudi ne bo vrnil, pa je vedel že ob sklenitvi posojilne pogodbe, z opisanim ravnanjem pa si je pridobil protipravno premoženjsko korist velike vrednosti v znesku najmanj 395.000,00 EUR, za enak znesek pa oškodoval C. C.,

s čimer naj bi storil pod točkama 1. in 2. kaznivi dejanji goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (KZ).

Na podlagi 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanci B. B., D. D. in C. C. s premoženjskopravnimi zahtevi napotijo na pravdo.

Po prvem odstavku 96.člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornikov, proračun.

Na podlagi 94. člena Zakona o kazenskem postopku je obtoženec dolžan plačati krivdno povzročene stroške, to je stroške vročevalca v višini 396,50 EUR in stroške njegove privedbe z dne 25. 10. 2021, ki bodo odmerjeni po sodišču prve stopnje s posebnim sklepom.

Med izvršenimi kaznivimi dejanji in kasneje odkritim in obravnavanim kaznivim dejanjem, za katerega teče kazenski postopek v Republiki Sloveniji, poleg zunanje krajevne (vsa storjena v Republiki Avstriji) in časovne povezanosti (konec leta 2006), obstaja tudi taka notranja povezava (isti modus operandi – z zavajanje glede svoje zmožnosti in voljnosti vrniti plačilo zapeljal oškodovance k posojilu, zato je dejanja šteti za del obtoženčeve enotne in kontinuirane kriminalne dejavnosti), da protipravnosti dejanja in krivde obtoženca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti brez upoštevanja okoliščin, ki so vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, in bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja. Sodišče druge stopnje je presodilo, da obravnavana zadeva dovoljuje uporabo izjeme, ki jo kot možno dovoljuje VS RS v sodbi I Ips 36893/2010-423. Pritrditi je zato drugo pritožniku, da je v obravnavani zadevi prišlo do kršitve načela ne bis in idem (kršitev 3. točke 372. člena ZKP), saj se je obtožencu sodilo dvakrat na podlagi pretežno enakih dejstev, in sicer v Republiki Avstriji in v Republiki Sloveniji. Očitki iz obravnavanega kazenskega postopka ne obsegajo dodatnih dejstev, ki bi pomenili poseg v objektivno identiteto obeh dejanj.