199. Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (ZNZS)
Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične federativne republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1964 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 23. novembra 1964 sprejela
Z a k o n
o spremembah in dopolnitvah zakona o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih
Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Uradni list LRS, št. 39-231/60) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
Z A K O N
o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih
Zaradi čim smotrnejšega izkoriščanja za potrebe zdravstva in turizma ter drugih družbenih potreb so naravna zdravilna sredstva kot prirodno bogastvo pod posebnim družbenim varstvom.
Za naravna zdravilna sredstva po tem zakonu se štejejo voda, blato, pesek, plini in klima, če jim je v skladu z določbami tega zakona priznana lastnost naravnega zdravilnega sredstva.
Naravna zdravilna sredstva se morajo uporabljati in izkoriščati kar najbolj ekonomično in tako, da so vsestransko upoštevane družbene koristi.
Pri iskanju in izkoriščanju naravnih zdravilnih sredstev, ki se štejejo za rudno blago, je treba upoštevati predpise s področja rudarstva.
Občina skrbi za to, da se naravna zdravilna sredstva uporabljajo oziroma izkoriščajo tako, kot je določeno v prejšnjem členu ter usklajuje koristi in potrebe uporabnikov.
Če je v kraju, kjer je izvor ali nahajališče zdravilnega sredstva, organizirano zdravljenje s tem sredstvom, ali ga je mogoče organizirati za tako zdravljenje, pa je možnost izkoriščanja tega sredstva po količini ali zmogljivosti naprav oziroma objektov omejena, je treba predvsem zagotoviti potrebe zdravstva. Kolikor ta zmogljivost presega potrebe zdravstva, se naravno zdravilno sredstvo izkorišča predvsem za potrebe zdraviliškega turizma, lahko pa tudi za druge gospodarske potrebe.
Kraj, v katerem je naravno zdravilno sredstvo, se lahko razglasi za zdraviliško-turistični kraj po določbah tega zakona.
Občinska skupščina usmerja v skladu z osnovami regionalnega plana razvoj zdraviliško-turističnih krajev in drugih krajev, v katerih so naravna zdravilna sredstva, z urbanističnim načrtom, z družbenimi plani, z zdraviliškim redom (12. člen) ter z določitvijo varstvenega območja naravnemu zdravilnemu sredstvu (10. člen).
II. Naravna zdravilna sredstva
Naravno sredstvo v posameznem kraju razglasi za naravno zdravilno sredstvo republiški sekretariat za zdravstvo na podlagi mnenja strokovnjakov za ustrezna področja.
V odločbi o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva se odredijo ukrepi za zavarovanje zdravilnega sredstva, njegovega izvora in nahajališča in za izkoriščanje naravnega zdravilnega sredstva.
Kakovost naravnega zdravilnega sredstva mora biti najmanj vsakih pet let preizkušena.
Organizacija oziroma zavod, ki izkorišča naravno zdravilno sredstvo, mora organizirati stalno higiensko in tehnično kontrolo naravnega zdravilnega sredstva.
Za zavarovanje naravnega zdravilnega sredstva in varstva družbenih koristi lahko določi občinska skupščina ožje varstveno območje; tako varstveno območje se mora določiti za zavarovanje izvorov zdravilnih vrelcev. Varstveno območje obsega okolico naravnega zdravilnega sredstva, v kateri bi posegi lahko kvarno vplivali na količino, kakovost in obstoj naravnega zdravilnega sredstva.
Varstveno območje (ožje) se določi v urbanističnem načrtu, lahko pa tudi s posebnim odlokom.
Republiški sekretar za zdravstvo lahko določi tudi širše varstveno območje za zdravilne vrelce v sporazumu z republiškim upravnim organom za rudarstvo, za druga naravna zdravilna sredstva pa v sporazumu z republiškim upravnim organom, pristojnim za ustrezno področje.
V aktu o določitvi varstvenega območja (ožjega in širšega) se tudi določi, kakšna dela se v varstvenem območju ne smejo izvrševati oziroma ob kakšnih pogojih se smejo izvrševati posamezna dela.
III. Zdraviliško-turistični kraji
Republiški sekretar za zdravstvo razglasi v soglasju z republiškim sekretarjem za turizem in z republiškim sekretarjem za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve na predlog občinske skupščine kraje, v katerih so naravna zdravilna sredstva, za zdraviliško-turistične kraje: