Kolektivna pogodba za policiste

1732. Kolektivna pogodba za policiste

Na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pogodbeni strani
1. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, ki ga zastopa dr. Vinko Gorenak, minister, na strani delodajalca ter
2. Sindikat policistov Slovenije, Kidričeva cesta 24/b, 3000 Celje, ki ga zastopa Zoran Petrovič, in
Policijski sindikat Slovenije, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Radivoj Uroševič,
na strani delojemalcev sklepajo

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za policiste

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen kolektivne pogodbe)

Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, pomenijo:

1.

policisti in policistke (v nadaljnjem besedilu: policist) so uniformirani in neuniformirani uslužbenci policije, ki imajo pravico in dolžnost izvajati policijska pooblastila in so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom;

2.

družinski člani policista so zakonec, zunajzakonski partner in partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti v skladu s predpisi (v nadaljnjem besedilu: zakonec) ter otroci ali posvojenci oziroma pastorki (v nadaljnjem besedilu: otroci) do polnoletnosti in otroci, ki jih policist preživlja oziroma jih mora preživljati;

3.

policijska družina je zakonska ali zunajzakonska skupnost policista in policistke z najmanj enim mladoletnim otrokom.

3. člen

(veljavnost pogodbe)

Pogodba velja za vse policiste, pri čemer policist, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom, uveljavlja pravice sorazmerno času, za katerega ima sklenjeno delovno razmerje, razen če zakon določa drugače.

1.

Krajevna veljavnost: pogodba velja na območju Republike Slovenije.

2.

Osebna veljavnost: pogodba velja za vse policiste.

3.

Časovna veljavnost: pogodba se sklene za pet let.

II. OBLIGACIJSKI DEL

4. člen

(pozitivna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno in dosledno izvajanje te pogodbe ter spoštovanje vseh njenih določb.

5. člen

(negativna izvedbena dolžnost)

Pogodbeni strani morata opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te pogodbe.

6. člen

(spremembe in dopolnitve pogodbe)

(1)

Vsaka pogodbena stran lahko kadar koli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe.

(2)

Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj pisni obrazloženi predlog.

(3)

Nasprotna stran se mora do predloga pisno opredeliti v 60 dneh po prejemu.

(4)

Če nasprotna stran predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60 dneh, lahko predlagatelj uvede postopek posredovanja.

7. člen

(podaljšanje pogodbe)

Veljavnost pogodbe se podaljša za nadaljnja tri leta, če nobena pogodbena stran pogodbe s priporočenim pismom ne odpove v najmanj šestih mesecih pred iztekom veljavnosti pogodbe.

8. člen

(pobuda za sklenitev nove pogodbe)

(1)

Postopek za sklenitev nove pogodbe se začne na pisno pobudo katere koli strani vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.

(2)

Do pisne pobude se mora nasprotna stran opredeliti v 60 dneh po prejemu.

9. člen

(pogajanja)

(1)

Pogajanja za sklenitev nove pogodbe oziroma spremembe in dopolnitve veljavne pogodbe se začnejo v roku 30 dni po tem, ko ena stran predloži drugi predlog nove pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev veljavne pogodbe.

(2)

Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja, ali če ena od strani pisno izjavi, da odstopa od pogajanj.

10. člen

(reševanje nesoglasij oziroma sporov)

Nesoglasja oziroma spore med pogodbenima stranema, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem ali v arbitražnem postopku.

11. člen

(postopek posredovanja)

(1)

Postopek posredovanja je uveden, ko ena od pogodbenih strani vloži predlog za posredovanje drugi pogodbeni strani.

(2)

Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka posrednika. Druga pogodbena stran odgovori na predlog. Če druga pogodbena stran v roku 30 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.

(3)

Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi, kadar pogodbeni strani v roku 60 dni od uvedbe postopka ne uskladita stališč do vprašanja, zaradi katerega teče postopek.

(4)

Postopek posredovanja se konča s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

12. člen

(arbitražni postopek)

(1)

Če postopek posredovanja o vprašanju, ki je urejeno s to pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitražna komisija. Postopek pred arbitražno komisijo lahko sproži vsaka pogodbena stran.

(2)

Katera koli pogodbena stran lahko sproži postopek pred arbitražno komisijo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali kršitev določb te pogodbe. Postopek reševanja sporov v arbitražnem postopku v takem primeru ni obvezen.

(3)

Za odločanje o posamezni zadevi se imenuje arbitražna komisija. V arbitražno komisijo vsaka pogodbena stran imenuje po enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita pogodbeni strani sporazumno.

(4)

Če arbitri niso imenovani v 30 dneh oziroma arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko vsaka stran sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.

(5)

V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za kolektivne delovne spore po zakonu, ki ureja delovna in socialna sodišča.

(6)

Arbitražna odločba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(komisija za razlago kolektivne pogodbe)

(1)

Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje po dva člana komisije, s soglasjem pa pogodbeni strani imenujeta predsednika komisije. Komisija se konstituira najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti te pogodbe.

(2)

Komisija mora podpisnikom pogodbe odgovoriti v tridesetih dneh od prejema njihove zahteve.

(3)

Razlage komisije so obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

14. člen

(prenehanje veljavnosti pogodbe)

(1)

Pogodba preneha veljati s sporazumom obeh pogodbenih strani, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ali z odpovedjo, kot določa 7. člen te pogodbe.

(2)

Sporazum iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. NORMATIVNI DEL

15. člen

(opravljanje policijskih nalog zunaj delovnega časa)

Ko mora policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času preprečiti nezakonita dejanja ter ukrepati in uporabiti z zakonom določena pooblastila in če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, osebna varnost ali premoženje ljudi, se mu čas opravljanja nalog šteje kot delo preko polnega delovnega časa, razen v primerih, ko nima izpolnjene redne delovne mesečne obveznosti – v tem primeru se mu ta čas šteje v redno delovno obveznost.

15.a člen

(delovni čas v policiji)

V efektivni delovni čas se poleg časa, določenega s predpisi, ki urejajo delovni čas javnih uslužbencev, šteje tudi:

-

čas, ko policist skladno z zakonom, ki ureja pooblastila policije, v svojem prostem času ukrepa in uporabi z zakonom določena pooblastila,

-

čas, ko policist sodeluje v strokovnih organih, komisijah in usposabljanjih, ki jih organizira ali na katera ga napoti delodajalec, ter čas, ko je policist v zvezi z opravljanjem delovnih nalog vabljen pred sodne in upravne organe ter gospodarske subjekte,

-

čas napotitve na delo ob začetku dela in čas odprave z dela.

16. člen

(organizacija in razporejanje delovnega časa)

(1)

Za organizacijo in razporejanje delovnega časa policistov se uporabljajo splošni predpisi in kolektivne pogodbe, če s to pogodbo ni določeno drugače.

(2)

Delovni čas, ki se razporeja z razporedom dela, se določi tako, da se določi začetek in konec dnevne delovne obveze.

(3)

Policist, ki delo opravlja po razporedu dela ali v izmenah, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.

(4)

Razpored dela oziroma izmena se lahko izjemoma spremeni najmanj v 24 urah pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo preko polnega delovnega časa.

(5)

Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, s pisnim soglasjem policista pa se lahko upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje). Pisno soglasje policista velja do njegovega pisnega preklica, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta dalje.

(6)

Posamezno referenčno obdobje se začne 1. januarja, 1. maja in 1. septembra v koledarskem letu, konča pa 30. aprila, 31. avgusta in 31. decembra v koledarskem letu. Če policist da pisno soglasje iz prejšnjega odstavka, se referenčno obdobje začne 1. januarja in 1. julija v koledarskem letu, konča pa 30. junija in 31. decembra v koledarskem letu.

(7)

Policist, ki dela v neenakomernem ali deljenem delovnem času, opravlja delo v izmenah ali dela več kot pet dni v tednu, ima pravico do najmanj enega prostega vikenda na mesec. Prosti vikend pomeni prosto soboto od 00.00 in nedeljo do 24.00.

(8)

Za izmeno se šteje delo po razporedu dela, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanskem, popoldanskem ali nočnem času, ne glede na vzorec zaporedja. Za izmeno se ne šteje delo, opravljeno med 6.00 in 14.00 uro.

(9)

Če je bilo policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, v posameznem referenčnem obdobju odrejeno delo preko povprečne delovne obveznosti v tem obdobju, se mu ne glede na dnevno, tedensko ali mesečno omejitev dela preko polnega delovnega časa ta presežek šteje kot delo prek polnega delovnega časa.

(10)

Ne glede na prejšnji odstavek se policist in neposredni vodja lahko v 10 dneh po poteku referenčnega obdobja pisno dogovorita, da policist v dveh mesecih po poteku referenčnega obdobja izkoristi presežek ur iz prejšnjega odstavka. V tem primeru se za presežek ur izplača dodatek za delo prek polnega delovnega časa.

(11)

Policistu, ki ima neenakomerno razporejen delovni čas oziroma začasno prerazporejen delovni čas, se iz prejšnjega referenčnega obdobja v novo referenčno obdobje lahko izjemoma prenese primanjkljaj največ 12 ur, vendar ne v dveh referenčnih obdobjih zaporedoma. Ne glede na navedeno omejitev lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga, da prenese v novo referenčno obdobje primanjkljaj največ 12 ur, če je nastal v zadnjem tednu referenčnega obdobja. Policistu, ki je prenesel primanjkljaj ur v naslednje referenčno obdobje, se v tem referenčnem obdobju poveča delovna obveznost za število ur prenesenega primanjkljaja.

(12)

Za policiste, ki se sredi referenčnega obdobja zaposlijo ali premestijo na delovna mesta, na katerih se delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma začasno prerazporejenem delovnem času, se prvo referenčno obdobje dela v neenakomernem delovnem času skrajša in konča na datum zaključka referenčnega obdobja iz šestega odstavka tega člena.

(13)

V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 52 ur in ne sme biti krajši od 24 ur. Ob upoštevanju odrejenega dela preko polnega delovnega časa, kot to ureja 72. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13 in 11/14), delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 56 ur.

(14)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko policist neposrednemu vodji pisno predlaga drugačno tedensko razporeditev delovnega časa, tako da se upošteva samo določba, da delovni čas posameznega tedna ne sme presegati 56 ur. Drugačna tedenska razporeditev delovnega časa velja do policistovega pisnega preklica predloga, preklic pa se upošteva od začetka naslednjega referenčnega obdobja dalje.

17. člen

(pripravljenost za delo)

(1)

Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, zaradi katerega mora biti policist, ki mu je pripravljenost za delo odrejena, v svojem prostem času v pripravljenosti za delo v kraju bivanja ali kraju od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri.

(2)

Pripravljenost za delo se policistom odreja v skladu z operativnimi potrebami posameznih enot policije.

(3)

Pripravljenost za delo pomeni, da je policist dosegljiv po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer je treba opraviti določeno nalogo.

(4)

Policist, ki je v času pripravljenosti za delo poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti določeno nalogo.

(5)

Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(6)

Čas, ko policist v pripravljenosti opravlja naloge po komunikacijskih sredstvih, se šteje v delovni čas, če opravljanje nalog traja skupaj najmanj eno uro. Dejanski čas opravljanja nalog po komunikacijskih sredstvih se vpisuje v evidenco delovnega časa. Po zaključeni pripravljenosti se ugotovi čas dejansko opravljenega dela.

17.a člen

(odrejanje pripravljenosti)

(1)

Policist ima pravico do seznanitve s pripravljenostjo za najmanj sedem dni vnaprej po razporedu dela.

(2)

Če število opravljenih ur rednega dela in ur, opravljenih v času pripravljenosti, presega število ur policistove mesečne delovne obveznosti, se razlika ur šteje kot delo prek polnega delovnega časa.

(3)

Delo, opravljeno v času pripravljenosti na dan, ko je policist že opravil dnevno delovno obveznost na podlagi razporeda dela, se šteje kot delo po posebnem razporedu.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se ure, opravljene v času pripravljenosti, ki so odrejene na podlagi 73. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji za dokončanje začete naloge, štejejo kot delo preko polnega časa.

(5)

Pripravljenost se lahko odredi tudi najmanj 24 ur pred njenim začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo po posebnem razporedu. Izjemoma se lahko pripravljenost odredi tudi v manj kot 24 urah pred začetkom, pri čemer se opravljene ure štejejo kot delo prek polnega delovnega časa.

18. člen

(odmor med delom)

(1)

Delodajalec oziroma nadrejeni mora omogočiti policistom izrabo odmora med delovnim časom v skladu s splošnimi predpisi.

(2)

Policistom nadzornikom državne meje, ki naloge varovanja državne meje opravljajo peš na terenu v neugodnih vremenskih razmerah (mraz, dež, sneg itd.), nadrejeni omogoči primerno izrabo odmora med delovnim časom.

(3)

Predstojnik oziroma nadrejeni lahko policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom.

(4)

Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu določi čas izrabe odmora med delovnim časom, policist pa zaradi nujnih potreb delovnega procesa v določenem času ne more koristiti odmora med delom, lahko policist sam izbere čas izrabe odmora med delom v tistem času, ko je delovni proces najmanj moten, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.

(5)

Kadar delodajalec oziroma nadrejeni policistu ne določi časa izrabe odmora med delovnim časom, lahko policist ob upoštevanju splošnih predpisov sam izbere čas izrabe odmora med delom, vendar ne na začetku ali koncu delovnega časa.

(6)

V izjemnih primerih, ko zaradi izvedbe posamične naloge policist v okviru rednega delovnega časa ne more koristiti pravice do odmora, se mu v okviru možnosti na njegovo zahtevo omogoči ustrezno zamenjavo za čas odmora.

19. člen

(omejitve pri začasni premestitvi in napotitvi)

(1)

Če je kraj opravljanja dela v primeru premestitve ali napotitve od dotedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot 30 km, policista ni mogoče začasno premestiti ali napotiti brez njegovega soglasja v enoto v naslednjih primerih:

1.

če je samohranilec z otrokom, starim do 7 let, ali v primeru enostarševske družine z otrokom, starim do 7 let,

2.

če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska),

3.

če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.

(2)

Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za enega od roditeljev policijske družine z otrokom, starim do 7 let.

19.a člen

(letni dopust za posebne pogoje dela)

(1)

Letni dopust, ki pripada policistom skladno s predpisi, ki urejajo merila in kriterije ter število dni letnega dopusta za javne uslužbence v državni upravi, se v skladu s to kolektivno pogodbo poveča za delo v posebnih pogojih dela, in sicer:

a.

policistom, ki so pri izvajanju posebno zahtevnih nalog na delovnih mestih, za opravljanje katerih se zahtevajo posebna znanja in spretnosti in so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji, izpostavljeni večjim obremenitvam in nevarnostim:

-

4 dni policistom, ki več kot 9 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih mestih,

-

2 dni policistom, ki več kot 6 mesecev v letu opravljajo delo na specifičnih delovnih mestih;

b.

policistom, ki opravljajo delo v manj ugodnem delovnem času (neenakomerno razporejen delovni čas, delo v izmenah, delo ob sobotah, nedeljah, praznikih ali drugih dela prostih dnevih, delo prek polnega delovnega časa, popoldansko ali nočno delo in delo v deljenem delovnem času):

Kolektivna pogodba za policiste

Časovnica