IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 447/2006 z dne 7. 9. 2007 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča št. Kp 4/2006 z dne 17. 7. 2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1649/2005 z dne 27. 3. 2006 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III K 49/2003 z dne 19. 3. 2004 se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Stališče Vrhovnega sodišča, da bi moral pritožnik zahtevati izločitev razpravljajočega sodnika do konca glavne obravnave, če je to možnost imel, samo po sebi z vidika pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ni nesprejemljivo.
Ogled, ki ga opravi policija v predkazenskem postopku, ne pomeni "sojenja" v smislu druge alineje 29. člena Ustave.
Iz 22. člena Ustave izhaja pravica obdolženca, da je navzoč pri opravljanju preiskovalnih dejanj. Opravljanje nujnega preiskovalnega dejanja ogleda brez obdolženčeve navzočnosti posega v to pravico. Poseg je dopusten, če je nujen, primeren in sorazmeren ukrep treba opraviti brez nevarnosti odlašanja, da se zavarujejo dokazi.
Stališča sodišč o nedovoljenosti in nezanesljivosti dokazov, pridobljenih s poligrafskim testiranjem, niso ustavno sporna. Ker gre za nezanesljiv dokaz, zavrnitev njegove izvedbe ne pomeni kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave.
Stališču Vrhovnega sodišča, ki je pritožnikovo navedbo, "da so nižja sodišča ugotovila nejasnost in nepopolnost mnenja sodnomedicinskega izvedenca", ocenilo za zmotno in navedlo, da za kršitev pravice ne gre, ni mogoče očitati kršitve pravice do izvajanja dokazov v korist pritožnika iz tretje alineje 29. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.