2354. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč«
Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije, št. 36000-6/2016/5 z dne 16. 6. 2016 izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč«
(1)
Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Energetska sanacija sklopa treh objektov sodišč«.
(2)
Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.
2. člen
(opredelitev izrazov)
(1)
Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:
a)
»javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija;
b)
»zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;
c)
»uporabniki objektov« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe;
č)
»koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 4. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;
d)
»pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objektov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).
(2)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.
II. VRSTA, PREDMET, OBMOČJE IZVAJANJA IN ČAS TRAJANJA JAVNO-ZASEBENEGA PARTNERSTVA
3. člen
(vrsta javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.
4. člen
(predmet koncesije)
(1)
Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe.
(2)
Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih, ki so opredeljeni v 5. členu te uredbe.
(3)
Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.
(4)
Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
5. člen
(območje izvajanja)
(1)
Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za pravosodje:
| OBJEKT | NASLOV | ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI | UPORABNIKI OBJEKTOV |
| CELJE | Prešernova ulica 22 3000 Celje | št. stavb: 1672, 2997k. o.: 1077 | Višje sodišče v Celju Okrožno sodišče v Celju Okrajno sodišče v Celju |
| MURSKA SOBOTA | Slomškova ulica 19, 21, 23 9000 Murska Sobota | št. stavb: 3935, 3930, 3929k. o.: 105 | Okrožno sodišče v Murski Soboti Okrajno sodišče v Murski Soboti Delovno sodišče v Mariboru, zunanji oddelek v Murski Soboti |
| SLOVENJ GRADEC | Kidričeva ulica 1 2380 Slovenj Gradec | št. stavbe: 458k. o.: 850 | Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu |
(2)
Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.
(1)
Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi.
(2)
Koncesija se podeli za največ 20 let.
(3)
Rok trajanja koncesije se v primeru, da:
a)
koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
b)
je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.
7. člen
(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)
(1)
Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:
a)
sredstev koncesionarja,
b)
sredstev koncedenta in
c)
sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.
(2)
Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.
8. člen
(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)
(1)
Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.
(2)
Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada plačilo v višini pogodbeno dogovorjenega deleža zajamčenega zneska prihranka energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.
(3)
Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, se presežni prihranek po pogodbeno dogovorjenem delilniku razdeli med koncedentom oziroma uporabnikom in koncesionarjem.