Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in...

2334. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo

A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določata:

-

metodologija za določitev regulativnega okvira in

-

metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.

(2)

Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.

(3)

Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in

-

zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

-

aktivni odjemalec: pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo, shranjujejo ali prodajajo električno energijo, proizvedeno v svojih objektih, tudi preko agregatorjev, ali sodelujejo v prilagajanju odjema ali programih energijske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;

-

agregator: pomeni udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije;

-

čezmejna izmenjava električne energije: pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije;

-

dinamična pilotna kritična konična tarifa: je poskusna dinamična omrežninska tarifa za odjemalce, priključene na distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za prevzeto delovno energijo, ki odstopa od tarifne postavke, določene s splošno tarifo. Tarifa velja v času s strani distribucijskega operaterja vnaprej napovedanega trajanja konične obremenitve omrežja oziroma v času konične proizvodnje v omrežju s ciljem zagotoviti čim bolj ustrezno prilagajanje odjema oziroma proizvodnje aktivnih odjemalcev za zagotavljanje zanesljivega ter učinkovitega obratovanja omrežja. Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja o nastopu kritičnih dogodkov;

-

distribucijsko podjetje: je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;

-

elektroenergetska infrastruktura: so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture;

-

hranilnik energije je naprava, ki shrani določen del proizvedene električne energije do trenutka uporabe v elektroenergetskem sistemu kot končno energijo ali pretvorjeno v drug nosilec energije;

-

lastni vod: je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;

-

minimalni standardi kakovosti oskrbe: so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe;

-

netransakcijska metoda: je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij;

-

območje distribucijskega sistema: pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja;

-

odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema;

-

omrežnina: je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);

-

ostala sredstva: so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture;

-

pametna energetska infrastruktura: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

-

pametno omrežje: pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje, prenosa, transformacije, distribucije in porabe s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem;

-

prezasedenost: je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti;

-

prihodki iz upravljanja prezasedenosti: so prihodki iz upravljanja prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 714/2009);

-

priznani upravičeni stroški: so dejanski upravičeni stroški iz 120. člena EZ-1 oziroma stroški, ki jih agencija na podlagi določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj prizna kot upravičene;

-

skupina končnih odjemalcev: je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč;

-

sistemski standard: določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti;

-

sredstva: so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater;

-

stroški raziskav in inovacij: so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja;

-

stroški razvijanja: so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo;

-

tarifa: je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem;

-

vodi: so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;

-

zajamčeni standard: določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.

3. člen

(regulativno obdobje)

Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.

II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA

1. Splošno

4. člen

(vsebina)

S tem aktom se določajo:

1.

trajanje regulativnega obdobja;

2.

elementi regulativnega okvira;

3.

kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;

4.

način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;

5.

vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom in kriteriji za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;

6.

pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;

7.

parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;

8.

pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;

9.

minimalni standardi kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in

10.

višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev zajamčenih standardov kakovosti.

2. Regulativni okvir

5. člen

(regulativni okvir)

(1)

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, načrtovanih omrežnin, načrtovanih drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja, presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.

(2)

Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom so kot stroški in prihodki opredeljene tudi kategorije, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavane kot stroški in prihodki.

(3)

Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter načrtovanem razvoju elektroenergetskega sistema, načrtovanem obsegu porabe električne energije in načrtovanem številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.

(4)

Z namenom preprečitve medletnega skokovitega spreminjanja tarifnih postavk za omrežnino po posameznih letih regulativnega obdobja agencija izvede izravnavo tarifnih postavk, ki zagotavlja enakomerno spreminjanje tarifnih postavk v posameznem letu regulativnega obdobja glede na predhodno leto.

(5)

Obvezna vsebina regulativnega okvira za sistemskega operaterja je tudi razkritje prihodkov iz upravljanja prezasedenosti.

6. člen

(cilji regulativnega okvira)

Cilji določanja regulativnega okvira so:

1.

zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;

2.

spodbujati izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;

3.

spodbujati učinkovito uporabo in razvoj sistema;

4.

trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;

5.

izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;

6.

elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in

7.

zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.

7. člen

(elementi regulativnega okvira)

(1)

Elementi regulativnega okvira so:

1.

upravičeni stroški;

2.

omrežnina;

3.

drugi prihodki;

4.

odstopanje od regulativnega okvira preteklih let (presežek ali primanjkljaj omrežnine) in

5.

izravnava.

(2)

Elementi regulativnega okvira so na podlagi kriterijev za določitev posameznih elementov regulativnega okvira iz tega akta načrtovani in priznani. Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Priznani elementi regulativnega okvira so ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.

(3)

Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 16. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja.

(4)

Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem, čezmerno prevzeto jalovo energijo in za druge storitve ter za priključno moč iz III. poglavja tega akta. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.

(5)

Zaračunane omrežnine za sistem in drugi prihodki, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja, so v skladu s tem aktom reguliran letni prihodek.

(6)

Reguliran letni prihodek in odstopanje od regulativnega okvira preteklih let sta v skladu s tem aktom vira za pokrivanje upravičenih stroškov.

(7)

Izravnava tarifnih postavk med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta znotraj regulativnega obdobja ob upoštevanju načrtovane količinske porabe električne energije vrednosti načrtovanih upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, pred in po izravnavi enake, razen razlike zaradi zaokroževanja tarifnih postavk na pet decimalk. Rezultat medletne izravnave je razlika med načrtovanimi upravičenimi stroški in načrtovanimi viri za pokrivanje upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja. Razlika se odrazi v načrtovanem presežku ali primanjkljaju omrežnine.

8. člen

(metoda reguliranja)

(1)

Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.

(2)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih, oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.

(3)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in upoštevaje ugotovljeni kumulativni presežek oziroma primanjkljaj omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let pokrije načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.

(4)

Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah in doseženi ravni kakovosti oskrbe.

9. člen

(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem)

Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz četrtega odstavka 5. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:

OMR_t = US_t – OPM_t – OČPJE_t – DP_t + ΔRO_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

OMR_t	načrtovani znesek omrežnine;
US_t	načrtovani upravičeni stroški;
OPM_t	načrtovani znesek omrežnine za priključno moč;
OČPJE_t	načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo;
DP_t	načrtovani drugi prihodki;
ΔRO_t	odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu z 99. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja;
t	leto regulativnega obdobja.

10. člen

(določitev regulativnega okvira)

Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo, v kateri se določijo tudi tarifne postavke za omrežnine. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na posamezna območja distribucijskega sistema.

11. člen

(sprememba regulativnega okvira)

(1)

Agencija spremeni regulativni okvir zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v obsegu, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja.

(2)

Če agencija ugotovi, da so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali druge nepričakovane okoliščine, spremeni regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja na postavki načrtovanih prihodkov iz omrežnin tako, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem v odstotku, ki bo zagotavljal, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.

12. člen

(spremljanje poslovanja elektrooperaterjev)

(1)

Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.

(2)

Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.

3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira

3.1. Splošno

13. člen

(podatki za določitev regulativnega okvira)

(1)

Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.

(2)

Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.

(3)

Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.

(4)

V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. pododdelkom II. poglavja tega akta.

(5)

Podatki, ki jih agenciji posredujejo elektrooperaterji in distribucijska podjetja morajo biti pravilni, popolni in nezavajajoči.

(6)

Spremembe računovodskih usmeritev med regulativnim obdobjem ne vplivajo na določitev upravičenih stroškov.

14. člen

(količinski letni načrti porabe električne energije)

(1)

Za določitev upravičenih stroškov, ki se ugotavljajo tudi na podlagi količinskega obsega porabe električne energije, je elektrooperater dolžan izdelati količinski načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema za celotno načrtovano novo regulativno obdobje po posameznih letih regulativnega obdobja in ga agenciji posredovati na njeno zahtevo.

(2)

Elektrooperater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta na podlagi pričakovanega gibanja porabe v posameznem letu regulativnega obdobja. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije tudi po območjih distribucijskega sistema.

(3)

Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetskih bilanc.

(4)

Elektrooperater je dolžan izdelati tudi količinski letni načrt porabe električne energije iz prenosnega oziroma distribucijskega sistema in ga posredovati agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. oktobra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjen količinski načrt za prihodnje leto do 31. oktobra tekočega leta.

(5)

V skladu z drugim odstavkom tega člena distribucijski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:

-

količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijski sistem po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta za posamezna območja distribucijskega sistema in

-

količine električne energije po posameznem območju distribucijskega sistema, prevzete od proizvajalcev, priključenih na distribucijski sistem.

(6)

V skladu s četrtim odstavkom tega člena sistemski operater izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:

-

količine prevzete električne energije in moči, ki jo prevzamejo končni odjemalci, priključeni na prenosni sistem, po posameznih odjemnih skupinah iz 131. člena tega akta in

-

količine električne energije, predane na prenosnem sistemu distribucijskemu operaterju po posameznem območju distribucijskega sistema, ki so usklajene z distribucijskim operaterjem.

15. člen

(faktor načrtovane inflacije)

(1)

Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja ter drugih prihodkov za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije, ki se izračuna na naslednji način:

NI_t	=	ni_t
		100

kjer oznake pomenijo:

NI_t	faktor načrtovane inflacije;
ni_t	načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

3.2. Upravičeni stroški

3.2.1. Določanje upravičenih stroškov

16. člen

(določitev upravičenih stroškov)

(1)

Upravičeni stroški regulativnega obdobja elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.

(2)

Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih območij distribucijskega sistema.

(3)

Upravičeni stroški območja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota stroškov distribucijskega podjetja in stroškov distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema. Upravičeni stroški distribucijskega operaterja, ki pripadajo posameznemu območju distribucijskega sistema, se razdelijo za:

-

elektroenergetsko infrastrukturo glede na to, kje se sredstvo nahaja;

-

spodbude in kakovost oskrbe glede na uspešnost delovanja posameznega distribucijskega podjetja;

-

stroške električne energije za izgube v omrežju glede na odstotek priznanih izgub za posamezno območje distribucijskega sistema in

-

ostale upravičene stroške glede na število območij distribucijskega sistema.

(4)

Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:

US_t = SDV_t + SEEI_t + AM_t + RDS_t + SS_t + ΔS(Q)_t + RI_t + S_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

US_t	upravičeni stroški;
SDV_t	stroški delovanja in vzdrževanja;
SEEI_t	stroški električne energije za izgube v omrežju;
AM_t	stroški amortizacije;
RDS_t	reguliran donos na sredstva;
SS_t	stroški sistemskih storitev;
ΔS(Q)_t	kakovost oskrbe;
RI_t	stroški raziskav in inovacij;
S_t	spodbude;
t	leto regulativnega obdobja.

(5)

Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

namenska raba sredstev;

-

gospodarna in učinkovita raba sredstev;

-

zagotavljanje kakovosti oskrbe in

-

upoštevanje zgolj tistih upravičenih stroškov, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladni z običajno poslovno prakso.

(6)

Kriterija »značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso« iz prejšnjega odstavka se presojata po davčni zakonodaji.

(7)

V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve iz 134. člena tega akta.

3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja

3.2.2.1. Splošno

17. člen

(vrste stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV_t) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.

(2)

Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva elektrooperaterja na višino stroškov, in sicer se delijo na:

-

nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in

-

nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.

(3)

Stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:

SDV_t = NSDV_t + NNSDV_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

SDV_t	stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDV_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NNSDV_t	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
t	leto regulativnega obdobja.

(4)

Stroški delovanja in vzdrževanja so:

1.

stroški materiala;

2.

stroški storitev;

3.

stroški dela;

4.

drugi poslovni odhodki in

5.

drugi odhodki.

3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja

18. člen

(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV) so tisti stroški, na katere lahko elektrooperater vpliva s svojim delovanjem in so odvisni tudi od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov.

(2)

Kot upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se ne upoštevajo nepriznani stroški, ki so:

1.

stroški reklam in sponzorstev;

2.

stroški donacij;

3.

stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;

4.

stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo;

5.

stroški in odhodki iz četrtega odstavka 17. člena tega akta, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;

6.

stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;

7.

stroški nagrad članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;

8.

stroški, ki se nanašajo na plačila članom organom vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;

9.

stroški regresa za letni dopust, če je obračunan v višini, ki je višja od minimalne plače v Republiki Sloveniji;

10.

izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;

11.

stroški in odhodki, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi;

12.

stroški raziskav in inovacij iz 3.2.8 odseka II. poglavja tega akta;

13.

stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;

14.

stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje;

15.

prevrednotovalni poslovni odhodki za ostala sredstva in

16.

stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov.

(3)

Stroški, ki se ne upoštevajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke. Za potrebe tega akta so stroški iz 4. točke prejšnjega odstavka:

1.

stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;

2.

odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;

3.

odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;

4.

odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;

5.

odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi in

6.

odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.

(4)

Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora iz 6. in 8. točke drugega odstavka tega člena, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora so vsa plačila, ki jih zraven plače le-ti prejmejo in so določena z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.

(5)

Nepriznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena se krijejo iz reguliranega donosa na sredstva.

19. člen

(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDV_t = NSDVvzd_t + NSDVmd_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDV_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema;
NSDVmd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzd_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVvzd_t = ((dvzd • NSDV_pt) • (1 – U_t + NI_t)) + ((ΔNSDVvodi_t + ΔNSDVpostaje_t) • 0,3) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema;
dvzd	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt);
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVvodi_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe dolžine vodov;
ΔNSDVpostaje_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe števila postaj;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

(3)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe dolžine vodov (ΔNSDVvodi_t) iz prejšnjega odstavka se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd_t, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd_t, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov (ivodi).

(4)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzd_t zaradi spremembe števila postaj (ΔNSDVpostaje_t) iz drugega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzd_t, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzd_t, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje) in odstotkom spremembe števila postaj (ipostaje).

(5)

Odstotek spremembe dolžine vodov (ivodi) iz tretjega odstavka tega člena in odstotek spremembe števila postaj (ipostaje) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).

(6)

Postaje iz drugega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja izračunajo kot vsota visokonapetostnih (VN) polj v razdelilno-transformatorskih postajah (RTP), razdelilnih postajah (v nadaljnjem besedilu: RP), elektronapajalnih postajah (v nadaljnjem besedilu: ENP) in stikališčih. Visokonapetostna (VN) polja so: daljnovodna in kablovodna, transformatorska, zvezna, merilna in ozemljilna.

(7)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmd_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVmd_t = dmd • NSDV_pt • (1 – U_t + NI_t) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVmd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja;
dmd	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

20. člen

(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)

(1)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDV_t = NSDVvzd_t + NSDVstr_t [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDV_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja;
NSDVvzd_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema;
NSDVstr_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzd_t) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega akta.

(3)

Postaje iz drugega odstavka 19. člena tega akta se za distribucijskega operaterja izračunajo kot vsota:

-

VN polj v RTP, ENP in stikališčih,

-

srednjenapetostnih (SN) celic v RTP-jih in RP-jih in

-

transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP).

(4)

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstr_t) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:

NSDVstr_t = (dstr • NSDV_pt • (1 – U_t + NI_t)) + (ΔNSDVuporabniki_t• 0,3) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NSDVstr_t	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike;
dstr	delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike;
NSDV_pt	nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
U_t	faktor učinkovitosti;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
ΔNSDVuporabniki_t	povečanje ali zmanjšanje NSDVstr_t zaradi spremembe števila uporabnikov;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

(5)

Uporabniki iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota končnih odjemalcev in proizvajalcev.

(6)

Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota:

-

prevzemno-predajnih mest brez proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom v notranji instalaciji in

-

prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(7)

Proizvajalci iz petega odstavka tega člena se določijo kot vsota:

-

prevzemno–predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom in

-

prevzemno-predajnih mest, na katerih so direktno na omrežje priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, brez lastnega odjema.

(8)

Povečanje ali zmanjšanje NSDVstr_t zaradi spremembe števila uporabnikov ΔNSDVuporabniki_t iz četrtega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstr_t korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila uporabnikov (iuporabniki).

(9)

Odstotek spremembe števila uporabnikov (iuporabniki) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).

21. člen

(osnova za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Za določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja se za elektrooperaterja upoštevajo načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDV_pt). To so načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja. Če agencija pri določitvi regulativnega okvira upošteva tretji odstavek 40. člena tega akta, se (NSDV_pt) za prvo leto regualtivnega obdobja ustrezno znižajo.

(2)

Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja izračunata na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi povprečnih realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja izračunata deleža dvodi in dpostaje v celotnih NSDVvzd_t in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.

(3)

Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz poročil o fizični in finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in poročil o fizični ter finančni realizaciji storitev za uporabnike izračunata deleža NSDVvzd_t, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzd_t. Deleži se izračunajo na podlagi povprečnih podatkov o finančni realizaciji let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.

(4)

Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.

22. člen

(opredelitev faktorja učinkovitosti)

(1)

Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U_t). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.

(2)

Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:

U_t	=	USpl_t	+	UInd_t,
		100

kjer oznake pomenijo:

U_t	faktor učinkovitosti;
USpl_t	načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1);
UInd_t	faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja;
t	leto regulativnega obdobja.

(3)

Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.

(4)

Faktor individualne učinkovitosti elektrooperaterja se na podlagi rezultatov primerjalnih analiz za vsako regulativno obdobje določi v I poglavju Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti agencija upošteva tudi premik mejnega področja.

3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja

23. člen

(vrste nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so tisti stroški, na katerih višino elektrooperater s svojim delovanjem ne more vplivati, in sicer:

1.

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma dajatev, ki bo nadomestila to dajatev;

2.

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine vključno s pripadajočimi dajatvami v zvezi z oskrbo z električno energijo;

3.

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo, razen prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali kot posledica odprave škod na sredstvih;

4.

nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;

5.

rente in odškodnine, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev elektrooperaterja;

6.

članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;

7.

vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);

8.

stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;

9.

stroški škod;

10.

stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo, ki se kupuje skladno s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;

11.

stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s 6. točko 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009 in

12.

stroški za čezmerno prevzeto jalovo energijo distribucijskega operaterja, če je zaračunana omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo iz tretjega odstavka 138. člena tega akta nižja kot omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki pripada sistemskemu operaterju na podlagi četrtega odstavka 138. člena tega akta.

(2)

Med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja se uvrstijo tudi stroški, na višino katerih lahko elektrooperater s svojim delovanjem vpliva. Med te stroške spadajo stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja iz prvega odstavka 26. člena tega akta ter stroški in odhodki pametnih omrežij iz 27. člena tega akta.

24. člen

(določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:

NNSDV_t = NNSDV_pt • (1 + NI_t) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

NNSDV_t	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja;
NNSDV_pt	nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta;
NI_t	faktor načrtovane letne inflacije;
pt	predhodno leto;
t	leto regulativnega obdobja.

25. člen

(stroški škod)

(1)

Upravičeni stroški škod iz 9. točke prvega odstavka 23. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Stroški škod so naslednji:

-

tekoči stroški za popravila, če gre za poškodbe, pri katerih se s popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo) in

-

prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.

(2)

Nesreča iz prejšnjega odstavka je dogodek, ki ima za posledico nastanek škode na elektroenergetski infrastrukturi in ostalih sredstvih in jih povzročijo:

1.

tretje osebe ali uporabniki;

2.

lastni kadri elektrooperaterja oziroma podizvajalci elektrooperaterja pri izvajanju del;

3.

divje ali domače živali;

4.

naravni pojavi in vplivi vremena ter

5.

druge nesreče, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)

Med stroške škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.

(4)

Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.

(5)

Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz reguliranega donosa na sredstva.

26. člen

(nove naloge v regulativnem obdobju)

(1)

Nove naloge, ki jih mora elektrooperater začeti izvajati na podlagi veljavne zakonodaje znotraj regulativnega obdobja, so dodatne naloge, ki jih elektrooperater še ni izvajal. V nove naloge ne spadata nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječe naloge na podlagi veljavne zakonodaje.

(2)

Stroški iz prejšnjega odstavka so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4,…) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.

27. člen

(stroški in odhodki pametnih omrežij)

(1)

Stroški in odhodki pametnih omrežij so stroški, ki nastanejo zaradi vzdrževanja in obratovanja sredstev iz 79. člena tega akta.

(2)

Stroški, ki se nanašajo na posamezno sredstvo iz 79. člena tega akta, so v regulativnem obdobju, v katerem se pojavljajo prvič (t) in v naslednjem regulativnem obdobju (t+1) nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja. Za regulativna obdobja (t+2, t+3, t+4 …) se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja.

28. člen

(osnova za določitev nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)

(1)

Ne glede na določbe 24. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz II. poglavja tega akta, se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDV_pt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.

(2)

Nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije se za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi načrta agencije, sprejetega skladno z energetsko zakonodajo, v naslednjih letih pa v skladu s 24. členom tega akta.

(3)

Stroški škod se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.

(4)

Stroški, ki so posledica ukrepov za zagotovitev dejanske razpoložljivosti dodeljene zmogljivosti (prerazporeditev proizvodnje in drugo) v skladu s 6. točko 16. člena Uredbe (ES) št. 714/2009, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v skladu z načrtom iz 91. člena tega akta.

(5)

Stroški in odhodki, povezani z novimi nalogami elektrooperaterja, ter stroški in odhodki pametnih omrežij se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.

3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju

29. člen

(postopek določitve stroška nakupa električne energije za izgube v omrežju)

(1)

Stroški nakupa električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se določijo na podlagi določenih količin izgub električne energije iz tretjega in petega odstavka tega člena in ob upoštevanju načrtovane cene električne energije iz šestega odstavka tega člena.

(2)

Količine izgub na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) na območju distribucijskega sistema in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega sistema distribucijskega operaterja. Količine izgub na distribucijskem sistemu se izračunajo na naslednji način:

W_{izg_dis} = W_pren + W_pro ± W_{izm_dis} – W_ko [kWh],

kjer oznake pomenijo:

W_{izg_dis}	količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu;
W_pren	količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
W_pro	oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu;
W_{izm_dis}	količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev;
W_ko	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu.

(3)

Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na sistemu distribucijskega operaterja v obdobju, ki zajema leta t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta na naslednji način:

W_{načrt_izg_dis}	=	W_prevz – W_odd	_•	W_{ko_dis} [kWh],
		W_odd

kjer oznake pomenijo:

W_{načrt_izg_dis}	načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na območju distribucijskega sistema distribucijskega operaterja;
W_prevz	skupne, v distribucijski sistem prevzete količine, ki zajemajo:
	– evidentirane količine električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom,
	– proizvedene količine, oddane na distribucijskem sistemu in
	– količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev;
W_odd	skupne, iz distribucijskega sistema oddane količine, ki zajemajo:
	– količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi sistemi distribucijskih operaterjev in
	– količine izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu;
W_{ko_dis}	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na območju distribucijskega sistema.

(4)

Količine izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih in na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:

W_{izg_pren} = W_pro ± W_tranz – W_dis – W_{ko_pren} [kWh],

kjer oznake pomenijo:

W_{izg_pren}	količine izgub električne energije na prenosnem sistemu;
W_pro	oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu;
W_dis	količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom;
W_{ko_pren}	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu;
W_tranz	količine izgub električne energije na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov.

(5)

Agencija določi povprečni priznani odstotek količinskih izgub glede na realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu v obdobju, ki zajema leta t-4, t-3 in t-2 pred začetkom regulativnega obdobja, pri čemer predstavlja t prvo leto regulativnega obdobja. Načrtovane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 14. člena tega akta ter zajema količine izgub na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:

W_{načrt_izg_pren}	=	W_prevz – W_odd	_•	W_ko [kWh],
		W_odd

kjer oznake pomenijo:

W_{načrt_izg_pren}	načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na prenosnem sistemu;
W_prevz	skupne, v prenosni sistem prevzete količine, ki zajemajo:
	– proizvedene količine, oddane na prenosni sistem in
	– količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih;
W_odd	skupne, iz prenosnega sistema oddane količine, ki zajemajo:
	– količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom,
	– količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, ki so nameščene na čezmejnih povezovalnih vodih in
	– količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na prenosnem sistemu;
W_ko	količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih.

(6)

Za posamezno leto regulativnega obdobja se načrtovana cena električne energije za izgube določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije v obdobju prvih štirih mesecev leta pred regulativnim obdobjem, doseženih na madžarski energetski borzi. V načrtovani letni ceni je upoštevan 70-odstotni delež cene za pasovno energijo in 30-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Republiki Sloveniji.

3.2.4. Stroški sistemskih storitev

30. člen

(zagotavljanje sistemskih storitev)

Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje sistema, je odgovoren sistemski operater. Ponudniki sistemskih storitev zagotavljajo izvajanje teh storitev iz proizvodnih objektov in od končnih odjemalcev na območju sinhronega obratovanja. Ponudniki so lahko proizvajalci, končni odjemalci, trgovci, dobavitelji in agregatorji.

31. člen

(zbiranje ponudb)

(1)

Za zagotavljanje dejanskega potrebnega obsega sistemskih storitev iz naslednjega odstavka, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih ločeno za posamezne sistemske storitve. Sistemski operater pridobi ponudbe za obdobje do enega leta ali za več let.

(2)

V povabilu za zbiranje ponudb mora sistemski operater določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem oziroma Uredba Komisije (EU) 2017/1485 z dne 2. avgusta 2017 o določitvi smernic za obratovanje sistema za prenos električne energije (UL L št. 220 z dne 25. 8. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 2017/1485) in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve:

-

za avtomatski proces povrnitve frekvence oziroma sekundarno regulacijo frekvence in moči, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol;

-

za ročni proces povrnitve frekvence oziroma minutno rezervo za terciarno regulacijo, ločeno za zakup izravnalne moči navzgor in navzdol;

-

za regulacijo napetosti in jalove moči in

-

za zagon agregatov brez zunanjega napajanja.

(3)

Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno. Postopek zakupa sistemskih storitev iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se izvaja čim kratkoročneje, kadar je to gospodarsko učinkovito.

(4)

Pri zagotavljanju sistemskih storitev iz drugega odstavka tega člena lahko sistemski operater med ponudnike uvrsti vire, ki temeljijo na prilagajanju odjema, vključevanju razpršenih virov proizvodnje in hranilnikov energije, pri čemer so manjši viri lahko agregirani v regulacijske portfelje, s katerimi upravljajo agregatorji in katerih velikost je primerljiva z drugimi viri v sistemu.

32. člen

(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)

(1)

Sistemski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednja tri leta, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za posamezno leto, ki se deli na:

-

posamezne vrste sistemskih storitev, potrebne skladno z veljavnimi predpisi;

-

že zakupljene posamezne vrste sistemskih storitev, ki vključujejo tudi pogodbe o deljenju rezerv in medsebojni pomoči s sosednjimi sistemskimi operaterji;

-

dodatno potrebne posamezne vrste sistemskih storitev.

(2)

V oceni iz prejšnjega odstavka mora sistemski operater navesti tudi načrtovane postopke in časovnico izvedbe zakupa dodatno potrebnih posameznih vrst sistemskih storitev.

(3)

Najkasneje do 31. januarja sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v preteklem letu, ki mora vsebovati:

-

količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za preteklo leto, strukturirano skladno s prvim odstavkom tega člena;

-

odmike od načrtovanega obsega posameznih sistemskih storitev, ki jih je sistemski operater načrtoval v poročilu iz prvega odstavka tega člena, in utemeljitev razlogov za nastale odmike;

-

dokumentacijo o izvedenih postopkih zakupa posameznih sistemskih storitev (povabila za zbiranje ponudb, prejete ponudbe, sklenjene pogodbe, sporazume in drugo).

33. člen

(določitev stroškov sistemskih storitev)

Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev v skladu z določbami 31. in 32. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom ter upošteva najugodnejšo ceno in kakovost posameznih storitev.

3.2.5. Strošek amortizacije

34. člen

(določitev stroška amortizacije)

(1)

Strošek amortizacije (AM_t) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:

AM_t = Ʃ (NV_t • as_t) [EUR],

kjer oznake pomenijo:

AM_t	strošek amortizacije;
NV_t	nabavna vrednost posameznega sredstva;
as_t	amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota stroška amortizacije elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.

35. člen

(kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije)

(1)

Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 36. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.

(2)

Pri določitvi stroška amortizacije se upoštevajo amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih, mora za obračunan strošek amortizacije, ki presega davčno priznano amortizacijsko stopnjo, voditi posebne računovodske evidence.

(3)

Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.

(4)

Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.

(5)

V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost tega sredstva ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.

(6)

Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičeni strošek. Od 1. januarja 2013 se služnostne pravice na trasah vodov vodijo po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.

(7)

Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. januarju 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.

(8)

Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.

(9)

Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 39. člena tega akta, se ne priznava.

36. člen

(osnove za izračun stroška amortizacije)

(1)

Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva zaleto t-2 in t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za leti t-2 in t-1, in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določene v skladu s 40. členom tega aktaza posamezno leto regulativnega obdobja.

(2)

Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 35-letne dobe koristnosti sredstev.

(3)

Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 20-letne dobe koristnosti sredstev.

(4)

Za načrtovane naložbe iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena se v prvem letu amortiziranja upošteva 50 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.

(5)

Strošek amortizacije vključuje tudi strošek amortizacije brezplačno prevzetih sredstev, sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti.

3.2.6. Reguliran donos na sredstva

37. člen

(določitev reguliranega donosa na sredstva)

(1)

Reguliran donos na sredstva (RDS_t) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:

RDS_t = PVRB_t • TPSK [EUR],

kjer oznake pomenijo:

RDS_t	reguliran donos na sredstva;
PVRB_t	povprečna vrednost regulativne baze sredstev;
TPSK	tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku;
t	leto regulativnega obdobja.

(2)

Reguliran donos na sredstva posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna kot vsota reguliranega donosa na sredstva elektroenergetske infrastrukture in ostalih sredstev.

(3)

Reguliran donos na sredstva se ne priznava za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta evropska sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 39. člena tega akta.

38. člen

(povprečna vrednost regulativne baze sredstev)

(1)

Povprečna vrednost regulativne baze sredstev (PVRB_t) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način: