Zakon o sodnikih (ZSod)

3384. Zakon o sodnikih (ZSod)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodnikih (ZSod)

Razglašam Zakon o sodnikih (ZSod), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-388

Ljubljana, dne 29. novembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SODNIKIH (ZSod)

I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon določa pogoje in postopka izvolitve v sodniško funkcijo in imenovanja na sodniško mesto, kriterije za izbiro, ocenjevanje in napredovanje sodnikov, postopek ocenjevanja sodnikovega dela, pravice in dolžnosti sodnika, nezdružljivost sodniške funkcije, premestitev in dodelitev sodnika, službeni nadzor sodnikovega dela, varstvo neodvisnosti sodnika, položaj sodnika v kazenskem postopku, prenehanje sodniške funkcije, razrešitev s sodniške funkcije in disciplinsko odgovornost sodnika.

2. člen

(sodniška služba)

(1)

Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik) je funkcionar v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).

(2)

Z izvolitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) sodnik dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja sodišča, in ta zakon.

(3)

Osnovno plačo in druge prejemke sodnikov določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, zakon, ki ureja pravice funkcionarjev, in ta zakon.

3. člen

(uporaba drugih zakonov in predpisov)

(1)

Glede sodnikovih pravic in dolžnosti, ki niso urejene s tem zakonom, se smiselno uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Sodniku se čas opravljanja sodniške funkcije šteje kot delovna in pokojninska doba.

(3)

Sodnik je v času opravljanja sodniške funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju. Sodnik ima pravice iz obveznih socialnih zavarovanj v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas.

(4)

Sodnik pridobi pravice iz drugega in tretjega odstavka tega člena z dnem nastopa sodniške službe.

4. člen

(sodniško mesto, sodniški naziv in položaj svetnika)

(1)

Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na sodišču, za katerega je kandidiral in na katero je bil izvoljen ali imenovan (v nadaljnjem besedilu: matično sodišče), če zakon ne določa drugače.

(2)

Sodnik opravlja sodniško funkcijo v sodniškem nazivu okrožni sodnik, višji sodnik ali vrhovni sodnik ali na položaju okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik ali vrhovni sodnik svetnik.

II. poglavje IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJE NA SODNIŠKO MESTO

1. oddelek Pogoji za izvolitev in imenovanje

5. člen

(formalni pogoji)

Za sodnika je lahko izvoljen ali imenovan, kdor izpolnjuje splošne in posebne pogoje, ki jih določa ta zakon.

6. člen

(splošni pogoji)

(1)

Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

1.

je državljan Republike Slovenije in ima znanje slovenskega jezika;

2.

je poslovno sposoben in ima zdravstveno sposobnost za opravljanje sodniške službe;

3.

je dopolnil 30 let starosti;

4.

je v Republiki Sloveniji pridobil strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava ali strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju, z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji;

5.

je opravil pravniški državni izpit v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit;

6.

ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;

7.

zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ne izpolnjuje oseba, ki ji je sodniška funkcija prenehala iz razloga po 7. točki prvega odstavka 101. člena tega zakona, ali je bila s sodniške funkcije razrešena v skladu s tem zakonom.

7. člen

(okrožni sodnik)

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

8. člen

(višji sodnik)

(1)

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, je lahko izvoljena ali imenovana na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj šest let ali ima najmanj deset let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

(2)

Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.

9. člen

(vrhovni sodnik)

(1)

Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, je lahko izvoljena ali imenovana na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.

(2)

Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.

10. člen

(posebni pogoji za izvolitev na specializiranem sodišču)

Za izvolitev ali imenovanje na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 7. in 8. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu, ki ureja sodišča, če zakon ne določa drugače.

11. člen

(izenačenje delovnih izkušenj)

S sodniško funkcijo so glede delovnih izkušenj izenačene funkcije državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, namestnika generalnega državnega odvetnika, državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca v skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13, 95/14 - ZUPPJS15 in 23/17 - ZDOdv), delo državnega odvetnika in višjega državnega odvetnika ter poklic odvetnika in notarja.

2. oddelek Postopek izvolitve in imenovanja

12. člen

(razpis sodniškega mesta)

(1)

Prosto sodniško mesto razpiše vrhovno sodišče na podlagi obrazloženega predloga predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. O predlogu odloči predsednik vrhovnega sodišča v 14 dneh od prejema. Predsedniku vrhovnega sodišča ni treba dati obrazloženega predloga za prosto sodniško mesto vrhovnega sodnika.

(2)

Razpis se objavi na spletnem mestu sodstva. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.

13. člen

(prijava in ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)

(1)

Prijava kandidata za prosto sodniško mesto mora vsebovati naslednje podatke kandidata:

-

osebno in morebitno prejšnje osebno ime,

-

datum in kraj rojstva,

-

enotno matično številko občana (EMŠO),

-

naslov stalnega ali začasnega prebivališča,

-

poštni naslov za vročanje pisanj ter

-

telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je dosegljiv.

(2)

Prijava se pošlje v pisni obliki. Za pisno obliko se šteje tudi elektronska oblika prijave, za katero ni potreben kvalificiran elektronski podpis.

(3)

Vsak kandidat mora prijavi priložiti življenjepis z opisom strokovne dejavnosti po pridobitvi strokovnega naslova iz 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, skupaj z dokazili, dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev, ki jih izkaže z izpisom obdobij zavarovanja iz evidence zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki na dan objave razpisa ni starejši od treh mesecev, ali z odločbo o izvolitvi v naziv docent ali izredni profesor, in izjavo o tem, ali soglaša z vročanjem na elektronski naslov, naveden v prijavi.

(4)

Kandidat, ki še ni bil izvoljen v sodniško funkcijo, mora prijavi priložiti dokazilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje sodniške službe, ki na dan objave razpisa ni starejše od šestih mesecev, dokazilo o pridobljenem strokovnem naslovu iz 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, podatke o uspešnosti v času študija prava, pisno izjavo o nekaznovanosti in pisno izjavo, da ni v kazenskem postopku.

(5)

Za ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz 6. člena tega zakona vrhovno sodišče pridobi dokazila po uradni dolžnosti. Podatek o državljanstvu pridobi od upravljavca centralne evidence o državljanstvu, podatek o poslovni sposobnosti od upravljavca matičnega registra, podatek o opravljenem pravniškem državnem izpitu od upravljavca evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, izpis iz kazenske evidence od upravljavca kazenske evidence, podatek o tem, ali je bila zoper kandidata vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa iz vpisnikov sodišč.

(6)

Upravljavci evidenc vrhovnemu sodišču zaprošene podatke predložijo v petih delovnih dneh. Za kandidate, ki že opravljajo sodniško funkcijo, lahko vrhovno sodišče podatke o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona pridobi iz centralne kadrovske evidence sodnikov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Enako pridobi tudi podatek iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(7)

Vrhovno sodišče prijave, ki so vložene po izteku razpisnega roka, ali ki tudi po pozivu na dopolnitev niso dopolnjene, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljen upravni spor v osmih dneh od vročitve sklepa. Pristojno sodišče o tožbi odloči v 30 dneh. Postopek glede razpisanega prostega sodniškega mesta se prekine do izteka roka za vložitev tožbe, če ta ni bila vložena, ali do pravnomočnosti sodne odločbe. Če je bila tožba vložena, vrhovno sodišče o tem obvesti sodni svet.

(8)

Vrhovno sodišče prijave, ki jih ni zavrglo, in prijavo, ki jo je zavrglo, pa je sodišče v skladu s prejšnjim odstavkom sklep o zavrženju prijave pravnomočno razveljavilo, pošlje predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto.

14. člen

(mnenje o ustreznosti kandidata)

(1)

Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo iz osmega odstavka prejšnjega člena, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata (v nadaljnjem besedilu: mnenje o ustreznosti), v katerem upošteva kriterije iz 28. člena tega zakona.

(2)

Obrazložitev mnenja o ustreznosti vsebuje kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o njegovem strokovnem znanju, osebnostnih lastnostih, veščinah in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije.

(3)

Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, mnenje o ustreznosti vsebuje tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava, podatke in oceno kandidatovega usposabljanja v času pripravništva in oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svoje dotedanje funkcije, dela ali poklica opravljal katero od funkcij, del ali poklicev iz 11. člena tega zakona.

(4)

Če je kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo ali je že opravljal sodniško funkcijo, mnenje o ustreznosti vsebuje tudi podatke in ocene o uspešnosti opravljanja sodniške funkcije.

(5)

Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, mnenje o ustreznosti vroči kandidatu, ki lahko nanj poda obrazložene pripombe v osmih dneh od vročitve. Za vročitev se uporablja 19. člen tega zakona.

15. člen

(dokončno mnenje)

(1)

Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb ali poteku roka iz petega odstavka prejšnjega člena oblikuje dokončno mnenje o ustreznosti, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidatov pošlje sodnemu svetu.

(2)

Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, v dokončnem mnenju o ustreznosti predstavi konkretne potrebe sodišča v zvezi z razpisanim prostim sodniškim mestom in postopek izdelave dokončnega mnenja. Posebej lahko navede, katere kandidate šteje za najustreznejše za zasedbo prostega sodniškega mesta, in to obrazloži.

16. člen

(predhodni preizkus kandidatur)

Sodni svet po prejemu razpisnega gradiva prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano prosto sodniško mesto, s sklepom zavrne.

17. člen

(izbirni postopek)

(1)

Izbirni postopek ima več faz, v katerih se kandidati postopno izločajo.

(2)

Sodni svet lahko od predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, zahteva, da dopolni obrazložitev posameznih ali vseh mnenj o ustreznosti kandidatov ali da mnenja o ustreznosti kandidatov znova oblikuje ter pri tem pridobi in upošteva morebitne dodatne podatke in dokazila.

(3)

Sodni svet v izbirnem postopku upošteva dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja ter osebnostnih lastnosti, drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije, psihološke preizkuse in razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo kriterije iz 28. člena tega zakona za razpisano prosto sodniško mesto. Sodni svet na sejo, na kateri se izvajajo razgovori, povabi predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. Predsednik sodišča ima pravico kandidatom postavljati vprašanja in pravico do razprave.

(4)

Zaradi presoje zakonitosti izbirnega postopka se razgovori s kandidati zvočno snemajo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.

(5)

Sodni svet odloči v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije in izvedbi postopka. O posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka se vodi zapisnik.

18. člen

(vsebinska presoja kandidatur)

(1)

Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja, kateri kandidat najbolje izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona za razpisano prosto sodniško mesto. Pri tem ni vezan na dokončno mnenje predsednika sodišča iz 15. člena tega zakona.

(2)

Če sodni svet med kandidati, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za razpisano prosto sodniško mesto, ne izbere nobenega kandidata, v obvestilu o neizbiri kandidata navede razloge za neizbiro za posameznega kandidata.

19. člen

(vročanje v izbirnih postopkih)

(1)

Vročanje vabil, odločb, sklepov in drugih dokumentov v izbirnih postopkih za prosta sodniška mesta (v nadaljnjem besedilu: pisanja) se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se vsa pisanja kandidatu lahko vročajo tudi v elektronski obliki na elektronski naslov, ki ga je kandidat navedel v prijavi iz 13. člena tega zakona, in o tem priložil pisno soglasje.

(3)

V primeru vročanja pisanja v skladu s prejšnjim odstavkom se od naslovnika zahteva potrditev prejema pisanja. Če kandidat prejema pisanja v petih dneh od odpreme ne potrdi, lahko sodni svet po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je pisanje prejel in kdaj ga je prejel.

(4)

V primeru dvoma, ali je kandidat prejel pisanje v skladu s prejšnjim odstavkom, se pisanja vročijo v skladu s prvim odstavkom tega člena.

20. člen

(izvolitev v sodniško funkcijo)

(1)

Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga po pravnomočnosti sklepa o izbiri predlaga državnemu zboru v izvolitev.

(2)

Za vsako razpisano prosto sodniško mesto sodni svet državnemu zboru v izvolitev predlaga enega kandidata.

(3)

Akt o izvolitvi sodnika se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)

Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano prosto sodniško mesto. Z imenovanjem na sodniško mesto sodnik pridobi sodniški naziv, ki ustreza sodniškemu mestu.

(5)

Sodni svet akt o izvolitvi sodnika po prejemu pošlje predsedniku matičnega sodišča, ki sodnika uvrsti v plačni razred, ki ustreza sodniškemu mestu in pridobljenemu nazivu.

(6)

Če državni zbor kandidata iz prvega odstavka tega člena ne izvoli, lahko sodni svet opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu s tem zakonom.

21. člen

(imenovanje na sodniško mesto)

(1)

Če sodni svet na prosto razpisano sodniško mesto izbere kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano.

(2)

Premestitev se opravi 30. dan po pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Sodni svet lahko ta rok po uradni dolžnosti ali na predlog sodnika ali predsednika sodišča, na sodniško mesto katerega je sodnik imenovan, iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.

(3)

Če gre za višje sodniško mesto, se šteje imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto v skladu s 50. členom tega zakona.

(4)

Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

22. člen

(sodno varstvo)

(1)

Sodni svet sklep o izbiri iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali odločbo imenovanju iz prvega odstavka 21. člena tega zakona vroči vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove prijave niso bile v skladu s sedmim odstavkom 13. člena tega zakona pravnomočno zavržene.

(2)

Zoper sklep o izbiri in odločbo o imenovanju iz prejšnjega odstavka imajo kandidati sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.

23. člen

(neuspešen razpis)

(1)

Če je razpis za prosto sodniško mesto neuspešen, predsednik vrhovnega sodišča o tem obvesti predsednika sodišča, pri katerem je bilo razpisano prosto sodniško mesto, ta pa lahko v 15 dneh od prejema obvestila predlaga ponovitev razpisa.

(2)

Razpis je neuspešen, če se ne prijavi noben kandidat, če so vse prijave zavržene ali zavrnjene, če sodni svet ne izbere nobenega kandidata ali če državni zbor ne izvoli kandidata, ki ga je sodni svet predlagal v izvolitev.

3. oddelek Prisega in nastop sodniške službe ter sodniško mentorstvo

24. člen

(prisega in nastop sodniške službe)

Sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom državnega zbora izreče prisego: »Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal(-a) v skladu z ustavo in zakonom ter sodil(-a) po svoji vesti in nepristransko.«.

25. člen

(sodniško mentorstvo)

(1)

Sodniku, ki je izvoljen na sodniško mesto okrožnega sodišča, se lahko za prvo leto opravljanja sodniške službe določi mentorica oziroma mentor (v nadaljnjem besedilu: mentor).

(2)

Mentorja določita predsednik matičnega sodišča in sodnik sporazumno s seznama mentorjev, ki ga vodi vrhovno sodišče. Mentor je lahko sodnik iste stopnje in pristojnosti, ne more pa biti predsednik matičnega sodišča ali vodja oddelka.

(3)

V primeru daljših odsotnosti sodnika v prvem letu službovanja se mentorstvo na predlog sodnika lahko podaljša za čas, kolikor je bil sodnik odsoten, o čemer odloči predsednik matičnega sodišča.

(4)

Mentor se lahko v skladu s tem oddelkom določi tudi drugim sodnikom, zlasti kadar sodnik zamenja področje sojenja ali je imenovan na višje sodniško mesto.

26. člen

(položaj in vloga mentorja)

(1)

Mentor sodniku svetuje zlasti o temah s področij organizacije dela sodnika, izvajanja glavnih obravnav in narokov, tehnike pisanja sodnih odločb ter odnosa do strank in drugih udeležencev v postopkih.

(2)

V okviru mentorstva ni dovoljeno posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju v zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.

(3)

Mentor ne ocenjuje dela, znanja, veščin in učinkovitosti sodnika.

III. poglavje MERILA ZA IZBIRO, OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE TER POSTOPEK OCENJEVANJA

1. oddelek Merila za izbiro, ocenjevanje in napredovanje

27. člen

(primernost za sodniško funkcijo)

(1)

Sodniške funkcije ne more opravljati oseba, za katero utemeljeno ni mogoče pričakovati, da bo uživala zadostno stopnjo javnega zaupanja, potrebnega za opravljanje sodniške funkcije.

(2)

Zadostne stopnje javnega zaupanja, potrebne za opravljanje sodniške funkcije, ne more uživati oseba, ki sodniške funkcije ne opravlja strokovno, pošteno in vestno, ne varuje ugleda sodstva in sodnikov, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali za katero na podlagi njenega preteklega dela, ravnanj in obnašanja tega ni mogoče pričakovati.

28. člen

(kriteriji za izbiro, ocenjevanje in napredovanje)

(1)

Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto, ocenjevanju sodnikovega dela in odločanju o napredovanju se upoštevajo dokumentirane in dokazljive kompetence, ki temeljijo na kvaliteti opravljenega dela.

(2)

Kot dodatni kriterij se pri presoji kompetenc upoštevajo:

1.

obseg strokovnega znanja;

2.

osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost;

3.

socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnost obvladovanja konfliktnih situacij;

4.

varovanje neodvisnosti, nepristranskosti ter ugleda sodstva in sodnikov;

5.

sposobnosti opravljanja nalog na vodstvenem mestu, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano.

(3)

Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov ter za ocenjevanje in napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov za sodniško mesto oziroma v merilih za oceno kakovosti sodnikovega dela, ki jih sodni svet sprejme po predhodnem mnenju predsednika vrhovnega sodišča. Merila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

29. člen

(zavezujoča narava kriterijev)

Kriteriji in merila iz prejšnjega člena zavezujejo predsednike sodišč pri oblikovanju mnenj v postopkih izbire kandidatov za prosta sodniška mesta in v postopkih ocenjevanja sodnikovega dela, sodni svet v postopkih izbire kandidatov za prosta sodniška mesta, pri odločanju o napredovanju sodnikov in pri potrjevanju negativne ocene ter personalne svete pri izdelavi ocene sodnikovega dela.

2. oddelek Postopek ocenjevanja

30. člen

(redno in predčasno ocenjevanje)

(1)

Ocena sodnikovega dela se za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela vsaka tri leta (v nadaljnjem besedilu: redno ocenjevanje). Za redno ocenjevanje sodnikov so odgovorni predsedniki sodišč, ki ob izteku posameznega ocenjevalnega obdobja podajo predlog za izdelavo ocene. Predlog lahko poda tudi sodnik.

(2)

V prvih treh letih po izvolitvi se ocena sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela vsako leto posebej, pri čemer tretja ocena zajema celotno triletno obdobje sodnikovega dela.

(3)

Pred potekom ocenjevalnega obdobja iz prvega odstavka tega člena se ocena sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela iz utemeljenih razlogov, ki so zlasti kandidatura sodnika na višje sodniško mesto, na vodstveno mesto, na mesto sodnika mednarodnega sodišča ali bistveno odstopanje pri opravljanju sodniške funkcije od kriterijev za ocenjevanje sodnika iz 28. člena tega zakona. Obrazloženo zahtevo za oceno sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča lahko poda sodni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik sodišča neposredno višje stopnje, minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) ali sodnik. Sodni svet in minister lahko zahtevata oceno sodnikovega dela samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.

(4)

Vrhovnih sodnikov in višjih sodnikov svetnikov se ne ocenjuje, razen iz utemeljenih razlogov. Utemeljeni razlogi so zlasti kandidatura sodnika na višje sodniško mesto, na vodstveno mesto, na mesto sodnika mednarodnega sodišča ali bistveno odstopanje pri opravljanju sodniške funkcije od kriterijev iz 28. člena tega zakona. Obrazloženo zahtevo za oceno sodnikovega dela za vrhovnega sodnika in višjega sodnika svetnika lahko poda sodni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, minister ali sodnik. Sodni svet in minister lahko zahtevata oceno sodnikovega dela samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.

31. člen

(pristojnost za izdelavo ocene)

(1)

Oceno sodnikovega dela za sodnika okrožnega sodišča izdela personalni svet višjega sodišča, pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: personalni svet višjega sodišča).

(2)

Oceno sodnikovega dela za sodnika višjega sodišča, vrhovnega sodnika in sodnika, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče), višje sodišče, vrhovno sodišče, v sodni svet ali na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izdela personalni svet vrhovnega sodišča, pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: personalni svet vrhovnega sodišča).

32. člen

(podlaga za izdelavo ocene)

(1)

Ocena sodnikovega dela se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 28. člena tega zakona. Za ugotovitev izpolnjevanja navedenih kriterijev se pregledujejo tudi spisi pravnomočno zaključenih zadev, ki so bile dodeljene sodniku, ter se pridobi mnenje predsednika matičnega sodišča ali vodje oddelka, na katerem ocenjevani sodnik opravlja sodniško službo, in oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika (v nadaljnjem besedilu: instančni oddelek).

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za sodnika, ki je dodeljen na drugo sodišče ali v drug organ, pri oceni sodnikovega dela za čas in obseg dodelitve upošteva mnenje o delu sodnika, ki ga izdela predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen. Če je dodeljeni sodnik v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe ali mu dolžnosti iz sodniške službe mirujejo, se obseg njegovega dela oceni na podlagi poročila o nalogah sodnika v času dodelitve, ki ga izdela predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen.

(3)

Obliko in vsebino mnenja predsednika matičnega sodišča oziroma vodje oddelka in instančnega oddelka ter poročila in mnenja predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen, se podrobneje opredelijo v merilih za oceno kakovosti dela sodnikov, pri čemer se natančneje opredeli tudi postopek sprejemanja mnenja instančnega oddelka.

33. člen

(osebni spis sodnika)

(1)

V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika matičnega sodišča, predsednika sodišča neposredno višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta, predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen, ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodnikovega dela. Pred vložitvijo podatka v osebni spis sodnika se sodniku omogoči možnost odgovora na obvestilo o nameravani vložitvi podatka v osebni spis v 15 dneh od prejema obvestila o nameravani vložitvi podatka v osebni spis. Podatek se vloži v osebni spis sodnika, skupaj z odgovorom sodnika, sodnika pa se o tem obvesti.

(2)

Osebni spis sodnika se vodi v uradu matičnega sodišča, osebni spis predsednika sodišča v uradu sodišča neposredno višje stopnje, osebni spis predsednika vrhovnega sodišča pa v uradu vrhovnega sodišča.

(3)

Podatki iz osebnega spisa sodnika niso dostopni javnosti. V podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prvega odstavka tega člena, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu, zakonu, ki ureja sodišča, in zakonu, ki ureja sodni svet. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.

34. člen

(postopek)

(1)

Postopek ocenjevanja se izvede na podlagi pisnega predloga ali obrazložene zahteve in dokazil. Personalni svet ustno obravnavo opravi le, če tako odločijo člani senata personalnega sveta.

(2)

Predlog za izdelavo ocene sodnikovega dela se predloži personalnemu svetu, ki presodi, ali so podani pogoji za njeno izdelavo v skladu s 30. členom tega zakona. Če ni ovir za izvedbo ocenjevanja, se predlog vroči sodniku, predsedniku matičnega sodišča, predstojniku organa ali predsedniku sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen v ocenjevalnem obdobju, če ti niso vlagatelji predloga, in instančnemu oddelku.

(3)

Po prejemu mnenj in poročil se ocenjevani sodnik seznani z vsem gradivom, ki bo podlaga za ocenjevanje. Personalni svet prejeta mnenja in poročila, skupaj s podatki in dokumenti, ki niso v osebnem spisu sodnika, osebno vroči sodniku. Obenem ga seznani s tem, kateri spisi se bodo v postopku ocenjevanja pregledali. Ocenjevani sodnik lahko poda obrazložene pripombe v 15 dneh od vročitve gradiva.

(4)

Ocena sodnikovega dela se sodniku, vlagatelju zahteve iz tretjega in četrtega odstavka 30. člena tega zakona, predsedniku matičnega sodišča, predstojniku organa ali predsedniku sodišča, če gre za sodnika, ki je dodeljen, ali predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, če gre za sodnika, ki je podpredsednik ali predsednik sodišča, vroči osebno.

35. člen

(pravno varstvo v postopku ocenjevanja)

(1)

Ocenjevani sodnik, predsednik matičnega sodišča, predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je sodnik dodeljen, ki se z oceno ne strinja, se lahko v osmih dneh od vročitve ocene pritoži pri pritožbenem personalnem svetu vrhovnega sodišča, pristojnem v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča).

(2)

Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča pritožbo zavrne, pritožbi ugodi in oceno spremeni ali pritožbi ugodi in oceno razveljavi ter od personalnega sveta višjega sodišča, ki je pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, zahteva ponovno izdelavo ocene.

(3)

Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 31. člena tega zakona pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča pritožbo zavrne, pritožbi ugodi in oceno spremeni ali pritožbi ugodi in oceno razveljavi ter od personalnega sveta vrhovnega sodišča zahteva ponovno izdelavo ocene.

(4)

Če vlagatelj zahteve za ocenjevanje nima možnosti pritožbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko od personalnega sveta vrhovnega sodišča zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodnikovega dela.

(5)

V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno.

3. oddelek Ocena in učinki ocenjevanja

36. člen

(stopnje ocene)

(1)

Z oceno sodnikovega dela personalni svet ugotovi, da sodnikovo delo:

1.

ne ustreza sodniški funkciji (v nadaljnjem besedilu: negativna ocena);

2.

ustreza sodniški funkciji, vendar ne dosega pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: ocena ne napreduje);

3.

ustreza sodniški funkciji (v nadaljnjem besedilu: ocena napreduje);

4.

ustreza sodniški funkciji na nadpovprečni ravni (v nadaljnjem besedilu: nadpovprečna ocena);

5.

ustreza sodniški funkciji na izjemni ravni (v nadaljnjem besedilu: izjemna ocena).

(2)

Negativna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik ne izpolnjuje enega ali več kriterijev iz 28. člena tega zakona, razen kriterija iz 5. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona.

(3)

Ocena ne napreduje se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje enega ali več kriterijev iz 28. člena tega zakona na podpovprečni ravni.

(4)

Ocena napreduje se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona.

(5)

Nadpovprečna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona na nadpovprečni ravni.

(6)

Izjemna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona na izjemni ravni.

37. člen

(negativna ocena)

(1)

Če je sodniku izdana negativna ocena, mu sodniška funkcija preneha.

(2)

Negativno oceno je pred njenim učinkovanjem treba predložiti v potrditev sodnemu svetu.

(3)

Sodni svet v postopku odločanja o potrditvi negativne ocene odloči v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije.

(4)

Sodni svet lahko oceno potrdi, ne potrdi ali je ne potrdi in jo vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo. Sodni svet ocene ne potrdi in jo vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo, če ugotovi, da so bile v postopku ocenjevanja storjene take pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na zakonitost postopka, ali da bi bilo treba postopek ocenjevanja vsebinsko dopolniti. Če sodni svet ocene ne potrdi in je ne vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo, se šteje, da sodnikovo delo ustreza sodniški funkciji, vendar ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.

38. člen

(učinki ocen)

(1)

Če je sodniku izdana ocena ne napreduje, ne more biti uvrščen v višji plačni razred, imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika.

(2)

Če sta sodniku zaporedno izdani dve oceni ne napreduje, se mu izreče znižanje plače do višine 20 % za čas do enega leta.

(3)

Personalni svet predloži oceni sodnikovega dela iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače.

(4)

Če je sodniku izdana ocena napreduje:

-

napreduje v višji plačni razred v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona,

-

se imenuje na položaj svetnika v skladu z 48. členom tega zakona.

(5)

Če je sodniku izdana nadpovprečna ocena, lahko:

-

sodnik napreduje za dva plačna razreda v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona,

-

sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem sodišču, napreduje na sodniško mesto na višjem sodišču že po treh letih opravljanja sodniške funkcije ne glede na 8. in 50. člen tega zakona,

-

sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem ali višjem sodišču, napreduje na sodniško mesto na vrhovnem sodišču že po desetih letih opravljanja sodniške funkcije ne glede na 9. in 50. člen tega zakona,

-

sodnik napreduje na položaj svetnika okrožnega ali višjega sodišča pri drugem ali tretjem rednem ocenjevanju sodniške funkcije na istem sodniškem mestu v skladu s prvim in drugim odstavkom 48. člena tega zakona,

-

okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v sodniški naziv višji sodnik, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega zakona.

(6)

Če je sodniku izdana izjemna ocena, lahko okrožni sodnik, poleg oblik napredovanja po prejšnjem odstavku, na istem sodniškem mestu napreduje v sodniški naziv višji sodnik v skladu z drugim odstavkom 49. člena tega zakona, okrožni sodnik v nazivu višji sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem sodišču, pa na položaj višjega sodnika svetnika v skladu s tretjim odstavkom 49. člena tega zakona.

IV. poglavje PRAVICE SODNIKA

39. člen

(pravice sodnika)

Sodnik ima pravico do plače, napredovanja in izobraževanja ter druge pravice, ki izhajajo iz sodniške funkcije. V pravice sodnika ni dovoljeno posegati, razen v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.

1. oddelek Plača in druga izplačila

40. člen

(plača sodnika)

(1)

Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali je napredoval, ali za položaj, na katerega je imenovan, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(2)

Sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na okrožnem sodišču v nazivu višji sodnik, se ob imenovanju na višje sodniško mesto uvrsti v plačni razred, ki je za en plačni razred višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred imenovanjem.

(3)

Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

(4)

Sodniku se plača v času trajanja sodniške funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa zakon.

41. člen

(plača sodnika za čas reševanja zadev iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka)

(1)

Okrožnim sodnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni za sojenje v specializirani kazenski oddelek, ki ga ureja zakon, ki ureja sodišča, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, osnovna plača vrhovnega sodnika, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, okrožnim sodnikom svetnikom, višjim sodnikom in višjim sodnikom svetnikom pa osnovna plača vrhovnega sodnika svetnika.

(2)

Sodnikom, ki kot člani senatov sodelujejo pri sojenju v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka na prvi stopnji ali pri odločanju o nujnih procesnih dejanjih na prvi stopnji, pripada za čas sodelovanja na narokih, obravnavah in sejah glede na njihov sodniški naziv in položaj osnovna plača, določena v prejšnjem odstavku.

(3)

Sodnikom poročevalcem, ki na višjem sodišču odločajo o pravnih sredstvih v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, osnovna plača vrhovnega sodnika.

(4)

Sodnikom na višjem sodišču, ki kot člani senatov odločajo o pravnih sredstvih v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka, pripada za čas sodelovanja na narokih, obravnavah in sejah osnovna plača višjega sodnika svetnika.

(5)

Način evidentiranja časa iz prejšnjih odstavkov določa sodni red.

42. člen

(uvrstitev v plačni razred)

(1)

Sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, v plačni razred uvrsti predsednik matičnega sodišča, predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča pa sodni svet.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek sodnika v plačni razred uvrsti sodni svet, kadar odloči o imenovanju na višje sodniško mesto in o napredovanju na podlagi nadpovprečne ali izjemne ocene.

43. člen

(pripravljenost in dežurstvo)

(1)

Za ure pripravljenosti sodniku pripada dodatek v višini, kot ga določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom, sodniku pa za ta čas dodatek za pripravljenost ne pripada.

(2)

Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada sodniku dodatek v višini, kot ga določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

Zakon o sodnikih (ZSod)

Časovnica