TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijano sodbo

s p r e m e n i

tako, da glasi:

„Ugotovi se, da je tožnik B.M., lastnik nepremičnine s parc.št. 207/1 k.o. Š. V preostalem delu (glede izstavitve listine) se tožbeni zahtevek zavrne. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.109,62 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči šestnajsti dan od prejema pisnega odpravka te sodbe“.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 319,63 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči šestnajsti dan od prejema pisnega odpravka te sodbe. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1. Zgolj dejstvo, da so bili v zemljiški knjigi vpisani pravni predniki toženca oziroma toženec samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožnik ni bil v dobri veri. Potrebno je presojati vse okoliščine, ki bi na dobro vero lahko vplivale, in tudi dokazno breme, saj se dobra vera domneva.

2. Prvostopno sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, to je določbo 2. odstavka 44. člena SPZ (pravilno bi bilo uporabiti paragraf 1500 ODZ). Iz razlogov sodbe namreč izhaja, da je toženec postal zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine v letu 1974, priposestvovalna doba pa je tekla od leta 1976 dalje. Ves čas priposestvovalne dobe je bil torej v zemljiški knjigi vpisan toženec, kar pomeni, da je priposestvovanje teklo proti njemu. Toženec zato ni tretji iz citirane določbe in se zanj ta določba ne more uporabiti.