Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu...

2265. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2008.

Št. 003-02-4/2008-25

Ljubljana, dne 28. maja 2008

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVETNIŠTVU (ZOdv-B)

1. člen

V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odločba US in 24/01) se v drugem odstavku 1. člena za besedo »odvetnice« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: odvetnik)«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (v nadaljnjem besedilu: imenik odvetnikov). V imenik iz prejšnjega stavka se vpisujejo tudi odvetniške družbe.«.

2. člen

Za prvim odstavkom 4. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Odvetnik lahko opravlja svoj poklic tudi na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (v nadaljnjem besedilu: zaposleni odvetnik).«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

3. člen

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

»5. člen

Odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje stranke, ki se je nanj obrnila.

Odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov ali odvetniških družb, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti ali izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči (v nadaljnjem besedilu: seznam odvetnikov). Če se odvetnik odloči, da se bo uvrstil na seznam odvetnikov iz prejšnjega stavka, ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavi sodišče iz seznama odvetnikov. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali iz drugih upravičenih razlogov.

Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je dolžna posredovati seznam odvetnikov vsem sodiščem in jim sporočiti vsako spremembo.

Odvetnik mora odkloniti zastopanje, če je v isti stvari zastopal nasprotno stranko, če je nasprotno stranko zastopal odvetnik, ki dela v isti odvetniški pisarni ali je kot zaposleni odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, če je v isti stvari delal kot sodnik, državni tožilec, policist ali kot uradna oseba v upravnem postopku in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Odvetnik lahko Odvetniški zbornici Slovenije ob vsakem času predlaga izbris iz seznama odvetnikov iz drugega odstavka tega člena. Po vložitvi predloga za izbris je odvetnik dolžan še 30 dni opravljati dejanja za stranko, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.«.

4. člen

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

»9. člen

Odvetnik je dolžan pred vpisom v imenik odvetnikov skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 250.000 eurov za vsak zavarovalni primer in Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške pisarne. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.

Odvetniška družba je dolžna pred vpisom v sodni register in v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije, skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti z najmanjšo zavarovalno vsoto 1.000.000 eurov za vsak zavarovalni primer ter Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o plačilu zavarovalne premije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih za opravljanje dejavnosti. Če odvetniška družba zavarovanja ne sklene ali ne sklene v predpisanem obsegu, poleg družbe osebno odgovarjajo družbeniki in poslovodja v višini manjkajočega dela. Zavarovanje mora biti sklenjeno najmanj za dobo 12 mesecev in se mora obnavljati ves čas poslovanja odvetniške družbe. Dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja je potrebno pošiljati Odvetniški zbornici Slovenije vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.«.

5. člen

Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.«.

Drugi odstavek se črta.

Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

6. člen

Prvi odstavek 16. člena se spremeni tako, de se glasi:

»Pri zastopanju strank lahko odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.«.

7. člen

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

»19. člen

Odvetniška tarifa se določi z zakonom, ki ureja odvetniško tarifo.«.

8. člen

V prvem odstavku 21. člena se v 4. točki beseda »podjetju« nadomesti z besedilom »gospodarski družbi ali drugi pravni osebi, ki ni zajeta v 35. členu tega zakona«.

Drugi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Odvetnik je upravičen informirati javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, da je informacija stvarna, vestna in nezavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti in je skladna z etičnimi zahtevami, ki veljajo za opravljanje odvetniškega poklica.«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Odvetnikova osebna publiciteta v kateri koli medijski obliki, kot na primer v tisku, radiu, televiziji, v elektronskem komercialnem komuniciranju ali drugače, je dopustna le v obsegu izpolnitve zahtev iz prejšnjega odstavka.«.

9. člen

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

»21.a člen

Dovoljene oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:

-

objavljanje podatkov o področju odvetnikove dejavnosti ali priznani specializaciji ter o naslovu in delovnem času odvetniške pisarne,

-

obveščanje javnosti o začetku in kraju poslovanja ali preselitvi odvetniške pisarne,

-

obveščanje javnosti o skupnem poklicnem delovanju družbenikov.

Prepovedane oblike informiranja javnosti o opravljanju odvetniške dejavnosti so zlasti:

-

navajanje finančnih podatkov o svojem prometu in uspešnosti,

-

vsako komercialno udeleževanje v medijih v nasprotju s prvim odstavkom 21.a člena tega zakona,

-

navajanje odvetnikovih referenc o številu dobljenih pravdnih in drugih zadev, številu strank in njihovi pomembnosti, sodelovanju v odmevnih zadevah, težavnosti rešenih zadev,

-

sklicevanje na svojo prejšnjo dejavnost, funkcije ali položaj,

-

sklicevanje na vplivne zveze in poznanstva,

-

dajanje neresničnih ali zavajajočih podatkov o svojem delu,

-

dajanje reklamnih daril zaradi pridobivanja strank,

-

sodelovanje s tretjimi osebami z namenom reklamiranja odvetnika ali odvetniške družbe.«.

10. člen

V drugem odstavku 22. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje.«.

11. člen

Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Odvetnik ima lahko podružnico odvetniške pisarne v Republiki Sloveniji, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku, ki je pri njem zaposlen.«.

Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Odvetniška družba lahko izven svojega sedeža ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen.

O ustanovitvi podružnice je odvetnik ali odvetniška družba dolžna obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije v roku 30 dni od ustanovitve in pred začetkom poslovanja.«.

12. člen

V prvem odstavku 25. člena se v 2. točki črta besedilo »in ima splošno zdravstveno zmožnost«.

3. točka se spremeni tako, da se glasi:

»3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja:

-

strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik,

-

strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,

-

strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,«.

5. točka se spremeni tako, da se glasi:

»5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom,«.

Drugi odstavek se črta.

Tretji odstavek se črta.

13. člen

V prvem odstavku 30. člena se v 4. točki za besedo »varnostni« črta besedilo »ali varstveni«.

Za 10. točko se dodata novi 11. in 12. točka, ki se glasita:

»11. če sklene pogodbo o zaposlitvi, razen ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri odvetniku ali odvetniški družbi;

12

če Odvetniški zbornici Slovenije ne pošilja dokazil o obstoju in spremembah zavarovanja za vsako leto oziroma ob vsaki spremembi zavarovanja.«.

14. člen

V prvem odstavku 34. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Specializirano področje dela je dolžan sporočiti Odvetniški zbornici Slovenije.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Odvetniška zbornica Slovenije vodi register specializiranih področij dela za odvetnike.«.

15. člen

Drugi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Odvetniška družba, ki je pravna oseba, se lahko ustanovi kot družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo) ali kot družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (v nadaljnjem besedilu: odvetniška družba z omejeno odgovornostjo).«.

16. člen

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

»37. člen

Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica.

Združevanje odvetniških družb z namenom skupnega izvajanja odvetniške dejavnosti ni dovoljeno.

Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Družbeniki ne smejo opravljati odvetniške dejavnosti v drugih odvetniških družbah.

Vodenja poslov odvetniške družbe ni mogoče zaupati osebi, ki ni odvetnik.

Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo mora imeti na svojem sedežu pisarno, v kateri opravlja odvetniško dejavnost vsaj en družbenik.

Odvetniška družba z omejeno odgovornostjo je dolžna Odvetniški zbornici Slovenije sporočiti vsako spremembo družbene pogodbe, družbenika ali osebe, ki je pooblaščena za zastopanje, kot tudi ustanovitev ali ukinitev podružnice.«.

17. člen

Prvi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Firma odvetniške družbe mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter označbo statusne oblike in dodatno označbo, da gre za odvetniško pisarno z okrajšavo »o.p.«. Okrajšava »o.p.« ni obvezna, če vsebuje firma družbe besedi »odvetniška pisarna«.«

18. člen

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

»39. člen

Nameravana ustanovitev odvetniške družbe se prijavi pri Odvetniški zbornici Slovenije na obrazcu, ki ga določi Odvetniška zbornica Slovenije, skupaj s predlogom za izdajo soglasja za vpis v sodni register.

Prijava mora vsebovati:

-

navedbo imena in priimka ter prebivališča vsakega družbenika in poslovodje,

-

firmo in sedež družbe,

-

naslov morebitne podružnice,

-

navedbo imena in priimka ter prebivališča osebe, ki je pooblaščena za zastopanje,

-

vsebino družbene pogodbe,

-

potrdilo o sklenitvi zavarovanja za poklicno odgovornost,

-

druge podatke, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji v tem zakonu,

-

izjavo vseh družbenikov odvetniške družbe, da pod disciplinsko odgovornostjo potrjujejo pravilnost navedenih podatkov.

Po prejemu prijave iz prejšnjega odstavka izda Odvetniška zbornica Slovenije soglasje za vpis odvetniške družbe v sodni register.

Soglasje se lahko odreče samo, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih ta zakon določa za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe.

Če Odvetniška zbornica Slovenije v dveh mesecih od prejema predloga za izdajo soglasja ne odloči o predlogu, se šteje, da je soglasje dano.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B)

Časovnica