Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 3-102/2018, stran 522 DATUM OBJAVE: 12.1.2018
VELJAVNOST: od 21.1.2018 do 31.7.2024 / UPORABA: od 21.1.2018 do 31.7.2024
RS 3-102/2018
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 1.8.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
102. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
Na podlagi petega odstavka 14.b člena, enajstega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 15.a člena, drugega in šestega odstavka 15.b člena ter drugega odstavka 15.č člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) ministrica za zdravje izdaja
P R A V I L N I K
o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah
1. člen
(vsebina in področje urejanja pravilnika)
(1)
Ta pravilnik določa:
1.
zahteve glede določitve organizacije ordinacijskega časa izvajalca zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec),
2.
dostop do informacij o zdravstvenih delavcih in zdravstvenih sodelavcih,
3.
oblike naročanja na zdravstvene storitve,
4.
pacientove objektivne razloge, iz katerih je dopustna odpoved termina,
5.
postopek prenaročanja v primeru odpovedi termina iz razloga na strani izvajalca,
6.
postopek uvrščanja na čakalni seznam in način njegovega upravljanja,
7.
najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezno vrsto zdravstvene storitve glede na stopnjo nujnosti zdravstvene storitve,
8.
vsebino in način poročanja izvajalcev.
(2)
Ta pravilnik velja za izvajalce na primarni, sekundarni in terciarni ravni v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe.
2. člen
(ordinacijski čas izvajalca)
Izvajalec za posamezno enoto oziroma ambulanto določi ordinacijski čas, v katerem zagotovi prisotnost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki so potrebni za izvedbo zdravstvene storitve, in sicer tako, da je pacientom omogočena čim boljša dostopnost do zdravstvenih storitev.
3. člen
(dostop do informacij o zdravstvenih delavcih in zdravstvenih sodelavcih)
(1)
Javni zavod na način iz prvega odstavka 15.č člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17; v nadaljnjem besedilu: zakon) objavi informacije o zdravstvenih delavcih in zdravstvenih sodelavcih, ki pri njem opravljajo zdravstvene storitve, na katere se pacient lahko naroči.
(2)
Informacije iz prejšnjega odstavka vsebujejo:
-
osebno ime zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca,
-
morebitni strokovni ali znanstveni naslov zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca v skladu s predpisi, ki urejajo strokovne in znanstvene naslove, ter podatek o morebitni specializaciji in področju specializacije,
-
naziv zdravstvene storitve oziroma področje delovanja, na katerem zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec deluje,
-
morebitne druge podatke v zvezi z delovnim razmerjem, ki ne posegajo v zasebnost zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca in ki pacientom omogočajo pravico do proste izbire izvajalca ali zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca (npr. predvidene daljše odsotnosti in posebnosti glede razporeditve ali omejitve delovnega časa ali lokacije opravljanja dela).
4. člen
(oblike naročanja na zdravstvene storitve)
(1)
Za učinkovito naročanje na zdravstvene storitve na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti so odgovorni izvajalci, zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci in pacienti.
(2)
Elektronsko naročanje poteka prek sistema eNaročanje, elektronske pošte ali spletnih straneh izvajalca, in sicer neprekinjeno ter s takojšnjo informacijo o prejemu sporočila. Izvajalec zagotovi zavarovanje občutljivih osebnih podatki na spletnih straneh v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Vrste zdravstvenih storitev, za katere izvajalec zagotavlja eNaročanje, določi Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) v šifrantu vrst zdravstvenih storitev.
(3)
Telefonsko naročanje se zagotovi v okviru ordinacijskega časa, in sicer najmanj dve uri na dan, v preostalem ordinacijskem času in izven ordinacijskega časa pa z obveščanjem o terminu za naročanje in o drugih oblikah naročanja, in sicer prek avtomatskega telefonskega odzivnika. Ne glede na prejšnji stavek se telefonsko naročanje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti zagotavlja v okviru celotnega ordinacijskega časa ambulante. V primeru nedosegljivosti v navedenem obdobju izvajalec pacientu zagotovi povratni klic še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan.
(4)
Kadar se pacient na zdravstveno storitev naroča po pošti, pooblaščena oseba za čakalni seznam prejeti dokument označi z zaporedno številko ter datumom in časom prejema.
(5)
Osebno naročanje poteka neposredno pri izvajalcu med ordinacijskim časom, pri čemer izvajalec zagotovi, da se čakalni čas že naročenih pacientov ne podaljšuje zaradi osebnega naročanja drugih pacientov.
(6)
Izvajalec na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki zdravstvene storitve izvaja v več kot desetih enotah, zagotovi enotno točko za telefonsko in osebno naročanje na vse zdravstvene storitve, ki jih izvaja, in sicer v ordinacijskem času tiste enote, ki ima določen najdaljši ordinacijski čas, izvajalec na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti pa enotno točko na ravni posamezne klinike, kliničnega inštituta ali kliničnega oddelka.
(7)
Kadar se pacient naroča na podlagi elektronske napotne listine, zadošča, da izvajalcu sporoči:
-
številko napotne listine in
-
številko zavarovane osebe pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma, če ta ni znana, EMŠO.
5. člen
(naročanje na zdravstveno storitev)
(1)
Izvajalec, v okviru katerega je bila izdana napotna listina, zagotovi, da se pacienta v ordinacijskem času naroči prek sistema eNaročanje na zdravstveno storitev na prvi prosti termin oziroma okvirni termin pri izvajalcu, ki ga izbere pacient. Navedena obveznost velja, če se pacient strinja, da ga naroči izvajalec.
(2)
Izvajalec z manj kot petimi izdajatelji napotnih listin lahko obveznost iz prejšnjega odstavka opusti.
(3)
Izdajatelj napotne listine napotno listino izpolni z napotno diagnozo, vrsto zdravstvene storitve, strokovno obrazložitvijo in ji priloži vso zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pacientovo zdravstveno stanje, ki je razlog za napotitev in je potrebna za izvedbo zdravstvene storitve. Kot posredovanje zdravstvene dokumentacije iz prejšnjega stavka se šteje tudi objava pacientove dokumentacije v Centralnem registru podatkov o pacientih (v nadaljnjem besedilu: CRPP) ob navedbi na napotni listini, da je dokumentacija v CRPP.
(4)
Kadar je napotna listina tako pomanjkljivo oziroma nejasno izpolnjena, da pacienta ni mogoče uvrstiti na čakalni seznam oziroma izvesti triaže napotne listine, pooblaščena oseba za čakalni seznam pacienta ne uvrsti na čakalni seznam in o tem v petih dneh od prejema napotne listine obvesti pacienta in izdajatelja napotne listine. Kadar izvajalec presodi, da vrsta zdravstvene storitve na napotni listini ni ustrezno določena, je pa ustrezna vrsta zdravstvene storitve razvidna iz drugih sestavin napotne listine, pacienta uvrsti na čakalni seznam za ustrezno zdravstveno storitev.
(5)
Informacije o naročanju na zdravstveno storitev in prvih prostih terminih po posameznih stopnjah nujnosti pacient pridobi na spletnih straneh NIJZ.
6. člen
(pooblaščena oseba za čakalni seznam)
(1)
Pooblaščena oseba za čakalni seznam skrbi za:
1.
enakopravno obravnavo vseh pacientov,
2.
varstvo osebnih podatkov pacientov,
3.
ažurno upravljanje čakalnega seznama (uvrščanje na čakalni seznam, črtanje s čakalnega seznama, obveščanje pacientov, zagotavljanje stika s pacienti, spremljanje okvirnih terminov oziroma terminov itd.),
4.
označevanje dokumentov z zaporedno številko, datumom in časom prejema (kadar gre za naročanje po pošti oziroma osebno naročanje),