TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek:

"I. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki, ki jo je 7. 4. 2016 podala tožena stranka, ni zakonita in se razveljavi.

II. Tožnici delovno razmerje ni prenehalo 12. 4. 2016 na podlagi izredne odpovedi, ampak je trajalo do 1. 8. 2016.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za čas od 12. 4. 2016 do 1. 8. 2016 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače v znesku 986,24 EUR bruto mesečno, od tega zneska obračunati pripadajoče davke in prispevke ter nato tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 11. v mesecu za pretekli mesec do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati denarno povračilo v znesku 7.889,92 EUR bruto, od tega zneska odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila."

II. Pritožba tožnice se zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tožnici nepriznane stroške postopka.

III. Tožnica sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, pritožbenih postopkov in revizijskega postopka.

Glede na okoliščine tožničine aktivnosti pri drugi družbi (prisotnost v prostorih te družbe več zaporednih dni po več ur, uporaba multifunkcijske naprave ter dejstvo, da je spoznavala delovni proces pri navedeni družbi z namenom morebitnega bodočega sodelovanja) je pri delu tožnice že šlo za opravljanje pridobitnega dela v smislu določbe 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 oziroma za hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zgolj dejstvo, da (še) ni imela sklenjene pogodbe pri navedeni družbi in da za delo (še) ni prejela plačila v denarju, ne pomeni, da tožnica ni imela koristi od tega (denimo v obliki omogočenega bodočega poslovnega sodelovanja z navedenim gospodarskim subjektom).

Ugotovljeno ravnanje tožnice pri drugem pravnem subjektu (tudi če bi bilo ugotovljeno, da ni vplivalo na potek zdravljenja oziroma zdravljenja ne podaljša) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnica tam ni neposredno opravljala dela v smislu sklepanja zavarovalnih poslov ali pogovorov s strankami. To izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu. Večkratno večurno intenzivno opazovanje delovnega procesa pri drugem subjektu je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnica ni imela dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče šteti njenega ravnanja za sprehod (v naravo) niti za pogovor z ljudmi, ki so tožnici blizu.