Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 124-5353/2003, stran 16994 DATUM OBJAVE: 12.12.2003

VELJAVNOST: od 1.1.2004 / UPORABA: od 1.1.2004

RS 124-5353/2003

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 22.1.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 22.1.2005
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
5353. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 180. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 34/99) je Občinski svet občine Polzela na 7. redni seji dne 18. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

V Občini Polzela se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

Za stavbno zemljišče po 1. členu tega odloka se štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.

3. člen

Kot zazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, na katerem so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus) pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zemljišče, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

4. člen

Nadomestilo se plačuje od:

1.

Stanovanjskih površin

2.

Površin namenjenih za počitek in rekreacijo

3.

Površin namenjenih za poslovne – proizvodne dejavnosti

4.

Ostalih zazidanih zemljišč:

-

odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

-

površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov,

-

razstavno prodajne površine,

-

delavnice na prostem,

-

kamnolomi,

-

površine na katerih so grajeni elektrovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki niso objekti javne gospodarske infrastruktur.

5.

Nezazidana stavbna zemljišča
Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se šteje:
Koristna stanovanjska površina stanovanj in počitniških objektov je čista tlorisna površina vseh stanovanjskih in pomožnih prostorov ter tlorisna površina prostostoječih garaž in nadstrešnic. Za odmero stanovanjske površine v stanovanjskih blokih se upošteva površina, ki je določena v najemni oziroma kupni pogodbi stanovanja.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora (pisarne, hodniki, sanitarije, umivalnice, garderobe, garaže in drugi zaprti prostori in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (parkirišča, pokrita in nepokrita skladišča).
Poslovni prostor se po tem odloku deli v štiri skupine:

1.

poslovni prostor, ki se uporablja za družbene dejavnosti;

2.

poslovni prostor za proizvodne namene, ki se uporablja za proizvodnjo ali za skladiščenje;

3.

poslovni prostor, ki se uporablja za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti;

4.

poslovni prostor, ki se uporablja za družbeno preskrbo.
Z določitev površin za ostala nezazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:
Odprte športno rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov. Površina kamnoloma se določi od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 57/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenja in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno. Površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov so vse površine namenjene tej dejavnosti s površinami spremljajočih objektov, prav tako tudi površina za razstavno prodajne površine in celotna površina delavnice na prostem. Površine za normalno rabo objektov za distribucijo električne energije se določijo od tlorisne površine temeljev daljnovodnih stebrov ter tlorisne površine objektov za prenos in distribucijo električne energije (transformator) v površini 5 m2. Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

5. člen

Nadomestilo je dolžan plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja, kot npr. najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice in podobno).
Za pobiranje, izterjavo, nadziranje plačevanje in evidentiranje plačevanja nadomestila je pristojno Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Celje, Izpostava Žalec (v nadlajnjem besedilu: davčni urad).
Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov, ki jih ažurira in pripravlja pristojna služba Občinske uprave občine Polzela.
Občinska uprava lahko v namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa za te namene uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc.
Občinska uprava obvesti lastnike stavb in delov stavb o podatkih, ki še niso vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki, ter z njimi povezanih gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture o podatkih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih pridobi na način, kot to določa prejšnji odstavek, z javnim naznanilom. Javno naznanilo, ki se ga objavi na krajevno običajen način, mora vsebovati navedbo, da se razgrinjajo podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, kje in kdaj so takšni podatki na vpogled ter jih sezananiti z možnostmi dajanja pripomb.

-

za uporabo stanovanjske površine v večstanovanjskih objektih (blokih)

-

za uporabo stanovanjske površine v individualni stanovanjskih hišah 200 m2

-

za uporabo površine za počitek in rekreacijo 150 m2

-

za poslovne površine 500 m2 oziroma, če občina oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo od celotne površine, ki jo uporablja zavezanec.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

6. člen