TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva obs. A.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 80.000,00 SIT povprečnine.

Ne drži navedba, da v opisu kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ ni izražen zakonski znak spravljanja oškodovanca v zmoto z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin:

glede na opis dejanja je ta izražen v obsojenčevi zavezi, da bo izposojeni denar vrnil v določenem roku v povezavi z navedbo, da tega ni storil in da ni imel namena vrniti posojila že ob sklenitvi pogodbe.

Določbo 3.odstavka 50. člena KZ je treba razlagati tako, da traja rok za izpolnitev dodatnega pogoja v pogojni obsodbi največ toliko, kot znaša v konkretnem primeru s pogojno obsodbo določena preizkusna doba. Zato ni mogoče sprejeti stališča, po katerem rok za izpolnitev dodatne obveznosti iz pogojne obsodbe ne more biti krajši od enega leta.