Nalaganje dokumenta...
Uredba o kemijskem stanju površinskih voda
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 11-461/2002, stran 818 DATUM OBJAVE: 11.2.2002
VELJAVNOST: od 26.2.2002 do 6.3.2009 / UPORABA: od 26.2.2002 do 6.3.2009
RS 11-461/2002
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 7.3.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
461. Uredba o kemijskem stanju površinskih voda
Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave, 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kemijskem stanju površinskih voda*
o kemijskem stanju površinskih voda*
1. člen
Ta uredba določa:
– kemijske in splošne fizikalno-kemijske parametre površinskih voda, ki so pomembni za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: parametri),
– mejne vrednosti parametrov iz prednostnega in indikativnega seznama nevarnih snovi za površinske vode dobrega kemijskega stanja,
– mejno vrednost za nitrat za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,
– merila za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda,
– vsebino in način izdelave programa rednih meritev monitoringa kemijskega stanja površinskih voda (v nadaljnjem besedilu: monitoring) in
– merila za čezmerno obremenjenost površinskih voda.
2. člen
Določbe te uredbe se uporabljajo za jezera s površino večjo od 0,5 km2, obalno morje ter brakične vode in za vodna telesa rek na mestu, kjer hidrografsko zaledje reke dosega 2.500 km2.
Če je pretok ali prostornina vodnega telesa pomembna za celotno povodje, je hidrografsko zaledje reke ali potoka lahko manjše od 2.500 km2, vendar mora biti večje od 10 km2.
Določbe te uredbe se uporabljajo tudi za telesa površinske vode, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev iz prejšnjih odstavkov, če gre za telesa površinske vode, po katerih teče državna meja.
3. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1.
Vodno telo površinske vode je razmejena prostornina površinske vode.
2.
Površinske vode so reke, potoki, naravna in umetna jezera, brakične vode in obalno morje.
3.
Hidrografsko zaledje je območje, iz katerega vplivi prispevajo h kemijskem stanju vodnega telesa.
4.
Dobro kemijsko stanje površinske vode je kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode, ki izpolnjuje pogoje za dobro kemijsko stanje, določeno s to uredbo.
5.
Pregledne meritve so meritve, ki se izvajajo na vseh merilnih mestih mreže merilnih mest površinskih voda in so namenjene izdelavi programa rednih meritev. V okviru preglednih meritev se izvajajo meritve v polnem obsegu parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Pregledne meritve se izvajajo v obdobju enega leta in se ponovijo vsakih šest let.
6.
Redne meritve so meritve, ki so namenjene ugotavljanju kemijskega stanja površinskih voda in ocenjevanju učinkov ukrepov zmanjševanja obremenjevanja površinskih voda z odvajanjem odpadnih voda. Redne meritve se izvajajo vsako leto, razen v času izvajanja preglednih meritev.
7.
Mreža merilnih mest je v merilni sistem povezanih več merilnih mest, ki omogočajo ugotavljanje kemijskega stanja, značilnega za površinske vode porečja. Na merilnih mestih, ki so vključena v mrežo merilnih mest, se zagotavljajo podatki o količinskih parametrih in meritve kemijskega stanja površinske vode, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Merilna mesta v okviru mreže merilnih mest so osnovna, dodatna in referenčna merilna mesta.
8.
Osnovna merilna mesta so merilna mesta, ki so značilna za ugotavljanje kemijskega stanja posameznega povodja. Osnovna merilna mesta so tudi merilna mesta na meddržavnih vodnih telesih površinskih voda, za katera se ugotavlja kemijsko stanje na podlagi mednarodnih sporazumov.
9.
Referenčna merilna mesta so merilna mesta na manj onesnaženih vodnih telesih površinskih voda, ki se uporabljajo za referenčne točke pri določanju meril za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda.
10.
Dodatna merilna mesta so merilna mesta, ki so značilna za vodna telesa površinskih voda, obremenjena zaradi odvajanja odpadnih voda enega ali več virov onesnaževanja ali zaradi znatnega vpliva razpršenih virov onesnaževanja.