Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

1777. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnik delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Janko Kramžar
in
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve, Dimičeva 9, Ljubljana, ki ga zastopa Tatjana Arčan
in
kot predstavnik delavcev: Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Majda Marolt
in
KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Linhartova cesta 13, Ljubljana, ki ga zastopa Vladimir Klobas
in
Republiški odbor sindikata komunalne dejavnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Mija Šuster

K O L E K T I V N O P O G O D B O
komunalnih dejavnost

2. Normativni del

PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV

2.1. Splošno

38. člen

(minimalni standardi)

Sklenjena pogodba o zaposlitvi za vse delavce, za katere velja ta kolektivna pogodba, mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in ta kolektivna pogodba.

39. člen

(razvrstitev del)

(1)

Delovna mesta oziroma vrste del se razvrščajo v tarifne razrede glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe ali nacionalno poklicno kvalifikacijo. Razvrščanje delovnih mest opravi delodajalec v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

TR	ZAHTEVNOST DELA	STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE	VRSTA IZOBRAZBE
I.	(enostavna dela)	nedokončana	11001 – nepopolna nižja stopnja
		osnovnošolska	osnovnošolske izobrazbe
		obveznost	11002 – popolna nižja stopnja
			osnovnošolske izobrazbe
			11003 – nepopolna višja stopnja
			osnovnošolske izobrazbe
			11099 – nepopolna osnovnošolska
			izobrazba, drugje nerazporejeno
II.	(manj zahtevna dela)	osnovnošolska	12001 – osnovnošolska izobrazba
		izobrazba	12099 – osnovnošolska
			izobrazba, drugje nerazporejeno
III.	(srednje zahtevna dela)	nižja poklicna	13001 – nižja poklicna
		in podobna izobrazba	izobrazba
			13099 – nižja poklicna
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
IV.	(zahtevna dela)	srednja poklicna	14001 – srednja poklicna
		in podobna izobrazba	izobrazba
			14099 – srednja poklicna
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
V.	(bolj zahtevna dela)	srednja strokovna	15001 – srednja strokovna
		in splošna izobrazba	izobrazba
			15002 – srednja splošna
			izobrazba
			15099 – srednja strokovna
			in splošna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
VI.	(zelo zahtevna dela)	višješolska, višja	16101 – višja strokovna
		strokovna in podobna	izobrazba
		izobrazba ter visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba	16102 – višješolska izobrazba
			(prejšnja)
			16199 – višješolska, višja
			strokovna in podobna izobrazba,
			drugje nerazporejeno
			16201 – specializacija
			po višješolski izobrazbi
			(prejšnja)
			16202 – visokošolska strokovna
			izobrazba (prejšnja)
			16203 – visokošolska strokovna
			izobrazba (prva bolonjska
			stopnja)
			16204 – visokošolska
			univerzitetna izobrazba (prva
			bolonjska stopnja)
			16299 – visokošolska izobrazba
			prve stopnje in podobna
			izobrazba, drugje nerazporejeno
VII.	(visoko zahtevna dela)	visokošolska	17001 – specializacija
		izobrazba druge	po visokošolski strokovni
		stopnje in podobna	izobrazbi (prejšnja)
		izobrazba	17002 – visokošolska
			univerzitetna izobrazba
			(prejšnja)
			17003 – magistrska izobrazba
			(druga bolonjska stopnja)
			17099 – visokošolska izobrazba
			druge stopnje, drugje
			nerazporejeno
VIII.	(najbolj zahtevna dela)	visokošolska	18101 – specializacija
		izobrazba tretje	po univerzitetni izobrazbi
		stopnje in podobna	(prejšnja)
		izobrazba	18102 – magisterij znanosti
			(prejšnji)
			18199 – magistrska (prejšnja)
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno
			18201 – doktorat znanosti
			(prejšnji)
			18202 – doktorska izobrazba
			(tretja bolonjska stopnja)
			18299 – doktorska znanstvena
			in podobna izobrazba, drugje
			nerazporejeno

(2)

V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest oziroma vrste dela v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev (KLASIUS).

(3)

Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanih naporih in težje delovne razmere.

(4)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.

2.2. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pravice in obveznosti v času trajanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanje pogodbe o zaposlitvi

40. člen

(objava prostega delovnega mesta)

(1)

Delodajalec je dolžan prosto delovno mesto objaviti skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Obvestilo o izbiri ali neizbiri se lahko posreduje tudi po elektronski pošti, če je kandidat v postopku izbire ali ob prijavi delodajalcu posredoval elektronski naslov.

41. člen

(predhodni preizkus)

(1)

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost, za delo posameznih prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

(2)

Kandidat mora biti poučen o varnem delu. V primeru nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti ima kandidat pravico do odškodnine po načelih civilnega prava.

42. člen

(opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne začne delati)

(1)

Opravičeni razlogi, ko delavec ni nastopil dela na dogovorjeni dan v pogodbi o zaposlitvi, štejejo:

-

bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom in ne traja dlje kot pet dni oziroma po dogovoru z delodajalcem;

-

vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca;

-

višja sila.

(2)

Delavec je dolžan obvestiti delodajalca o razlogih svoje odsotnosti v roku dveh delovnih dni od nastopa razloga.

43. člen

(pogodba o zaposlitvi)

(1)

V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za opravljanje poskusnega dela ali pripravništva.

(2)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

44. člen

(kršitev prepovedi konkurence)

Če delavec krši določbo zakona, ki ureja prepoved konkurence, krši pogodbene in druge obveznosti in mu delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

45. člen

(sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, ki jih določa zakon, še v naslednjih primerih:

-

če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla,

-

v primeru projektnega dela,

-

za čas uvedbe poskusnega dela,

-

za obdobje pripravništva,

-

za obdobje uvajanja v delo.

46. člen

(projektno delo)

(1)

Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primeru izvajanja projektnega dela.

(2)

Kot projektno delo se šteje delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektnim programom, ima svojo strukturo in finančno konstrukcijo.

(3)

Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani podpisnikov.

(4)

Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

47. člen

(pripravništvo)

(1)

Za pripravništvo se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po končanem izobraževanju in sicer z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.

(2)

Trajanje pripravništva ne sme biti daljše od enega leta. Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(3)

Delodajalec mora pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja.

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(5)

Mentor je dolžan skrbeti za izvajanje programa pripravništva, uvajati pripravnika v delo, mu dajati strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu, ter napisati poročilo o delu pripravnika.

(6)

Delodajalec imenuje tričlansko strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj. Mentor je lahko član komisije, vendar ne more biti njen predsednik.

(7)

Mentor in člani komisije se lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu ali zunanjih sodelavcev.

(8)

Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnik opravlja strokovni izpit v roku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(9)

O opravljanju strokovnega izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.

48. člen

(uvajanje v delo)

(1)

Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec lahko uvede v delo, čas uvajanja dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi.

(2)

Uvajanje v delo sestavlja:

-

seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,

-

seznanitev z vsebino dela, delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,

-

seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih nalog,

-

seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

-

izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod nadzorom, kasneje samostojno),

-

seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost in s postopki ravnanja s temi podatki,

-

seznanitev z varstvom osebnih podatkov,

-

seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.

(3)

Delodajalec ob pričetku uvajanja v delo imenuje enega ali več pooblaščenih delavcev, ki delavca uvedejo v delo. Pooblaščeni delavci morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec ali morajo opravljati delo na delovnem mestu ali vrsti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.

49. člen

(poskusno delo)

(1)

Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje, ki ne sme trajati dlje, kot to določa zakon in način spremljanja.

(2)

Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi oziroma zunanjih sodelavcev strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec.

(3)

Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

(4)

Delodajalec lahko v času trajanja poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom ali pred iztekom poskusnega dela poda pozitivno oceno o uspešno opravljenem poskusnem delu.

50. člen

(medsebojno izključevanje)

Pripravništvo, uvajanje v delo in poskusno delo se med seboj izključujejo.

51. člen

(obveznost opravljanja drugega dela)

(1)

Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:

-

zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti,

-

nadomeščanja drugega delavca v trajanju do dveh mesecev,

-

nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,

-

nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,

-

izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,

-

v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,

-

v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno,

-

v primeru začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela in ko delavec svojega dela iz teh razlogov ne more opravljati oziroma mu delodajalec dela na svojem delovnem mestu zaradi organizacije dela ne more omogočiti.

(2)

Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz četrte alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ dva meseca.

(3)

Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.

52. člen

(napotitev delavca na delo v drug kraj)

(1)

Delodajalec lahko trajno napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen.

(2)

Na delo v drug kraj ne more biti napoten:

-

delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,

-

delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, kar izhaja iz mnenja izvajalca medicine dela,

-

delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana,

-

delavec, katerega delovno mesto je oddaljeno več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer biva,

-

delavka z otrokom v starosti do 3 let, če pot traja več kot dve uri.

53. člen

(delo na domu)

(1)

V času trajanja delovnega razmerja se lahko delodajalec in delavec z novo pogodbo o zaposlitvi dogovorita o delu na domu.

(2)

Delo na domu se lahko organizira pod naslednjimi pogoji:

-

če gre za takšna dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih delodajalca,

-

če delavec razpolaga s primernimi poslovnimi ali drugimi prostori,

-

če je zagotovljena varnost pri delu,

-

če je zagotovljeno sprotno obveščanje delavcev, ki delo opravljajo na domu.

(3)

V primeru dela delavca na domu oziroma na daljavo je delodajalec dolžan preveriti ali obstajajo varne in zdrave razmere za delo in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu. Delodajalec lahko nadzira izvajanje dela na domu oziroma dela na daljavo le na podlagi predhodne najave, kolikor delavec opravlja delo doma.

(4)

Delodajalec in delavec s posebno pogodbo ali v aneksu k pogodbi o zaposlitvi določita nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev.

54. člen

(presežni delavci)

(1)

Postopek in reševanje presežnih delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

(2)

V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih.

(3)

Možnost zaposlitve delavcev iz prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo nepotrebno, je tudi eden od pogojev za podelitev koncesije ali druge oblike prevzema delavcev in je sestavni del vsebine koncesijskega akta.

55. člen

(delovni čas)

(1)

Polni delovni čas znaša najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko.

(2)

O razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki mora letno razporeditev delovnega časa določiti z letnim delovnim koledarjem (planom izrabe sklada letnega delovnega časa) najkasneje do začetka koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri tem upošteva potrebe delovnega procesa in z zakoni zagotovljene odmore in počitke delavcev.

56. člen

(vrste in oblike delovnega časa)

Pri delodajalcih se glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela uporabljajo praviloma naslednje vrste in oblike delovnega časa:

a)

nepremični delovni čas,

b)

premični delovni čas,

c)

delno premični delovni čas,

d)

izmenski delovni čas.

a) Nepremični delovni čas

Nepremični delovni čas je čas, pri katerem je točno določen čas prihoda in odhoda z dela.

b) Premični delovni čas

Premični delovni čas je čas, pri katerem je čas prihoda in odhoda z dela določen v razponu. V sistemu premičnega delovnega časa imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

-

Dovoljen delovni čas je razpon, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno obveznost. Omejuje ga ura najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in ura najkasnejšega dovoljenega odhoda z dela.

-

Obvezni delovni čas je tisti del dovoljenega delovnega časa, ko delavec mora biti prisoten na delu.

-

Premakljivi del delovnega časa je časovni razpon, v katerem lahko delavec sam odloča o trenutku prihoda na delo in/ali odhoda z njega, razen če narava dela zahteva, da delavec ostane na delu, dokler ne konča posameznega opravila, ki je vezano na rok ali sodelovanje z drugimi delavci.

c) Delno premični delovni čas

Delno premični delovni čas je čas, kjer je točno določen čas prihoda na delo oziroma odhoda z dela, čas odhoda z dela oziroma prihoda na delo, pa je določen v razponu. Delno premični delovni čas se določi v primerih, ko zaradi narave dela ni mogoče vnaprej določiti začetka oziroma konca delovnega časa

d) Izmenski delovni čas

-

Izmenski delovni čas je čas, ko se delo izmenoma opravlja v dopoldanski, popoldanski ali tudi v nočni izmeni, ki traja v odvisnosti od pet ali šestdnevnega delovnega tedna od šest do osem ur dnevno in se praviloma ponavlja vsak teden oziroma dnevno, tako da delavec dela en teden oziroma dan v dopoldanski in drug teden oziroma dan v popoldanski oziroma nočni izmeni.

-

Za delo v popoldanski izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti po 12.00 uri.

-

Za delo v nočni izmeni se šteje delo, če delavec izpolni 75 % in več svoje redne dnevne delovne obveznosti med 22.00 in 7.00 uro naslednjega dne.

57. člen

(pripravljenost na domu)

Pripravljenost na domu je čas, ko je delavec prisoten doma ali na drugem kraju po lastni izbiri, in je vsakem trenutku dosegljiv, sposoben oditi na delovno mesto, v času, ki ga običajno porabi za pot na delo in izvajati svojo delovno obveznost, če ga delodajalec potrebuje in ga vpokliče na delo. Za čas pripravljenosti na delo pripada delavcu nadomestilo.

58. člen

(dežurstvo)

Dežurstvo je čas, ko je delavec prisoten na delovnem mestu za primer, če bi moral delovno intervenirati. V času dežurstva je delodajalec dolžan delavcu določiti prioritete opravljanja del. Čas dežurstva se všteva v delovni čas, če je delavec na delovnem mestu.

59. člen

(primeri in pogoji za neenakomerno razporeditev delovnega časa in začasno prerazporeditev delovnega časa)

(1)

Delovni čas se lahko začasno prerazporedi:

-

v primerih izjemoma povečanega ali zmanjšanega obsega dela,

-

če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

-

če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

-

če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

-

zaradi neugodnih vremenskih pogojev.

(2)

v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa polni delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.

(3)

Pisno obvestilo o začasni prerazporeditvi delovnega časa prejmejo delavci najmanj en dan pred pričetkom dela.

(4)

Neenakomerne razporeditve delovnega časa in začasne prerazporeditve delovnega časa ni mogoče odrediti delavcem, za katere velja prepoved dela preko polnega delovnega časa.

(5)

Delodajalec je dolžan delavcu v okviru 6-mesečnega obdobja, ki ga določi delodajalec, omogočiti, da presežek ur, ki jih je opravil zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa ali začasne prerazporeditve delovnega časa, kompenzira s prostimi urami.

60. člen

(odreditev dela preko polnega delovnega časa)

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

61. člen

(odmor med delom)

Odmor med delom se lahko določi v več delih, pri tem pa mora en del trajati najmanj 20 minut neprekinjeno.

Odmor ne sme biti na začetku ali na koncu delovnega časa.

62. člen

(krajši delovni čas v posebnih primerih)

Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

63. člen

(pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače)

(1)

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela iz osebnih razlogov do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, v primerih, določenih s to kolektivno pogodbo. Delavec se o izrabi odsotnosti dogovori z delodajalcem.

(2)

Odsotnost iz prvega odstavka tega člena je mogoče izrabiti samo ob nastopu dogodka.

(3)

Plačana odsotnost za posamezni primer traja:

– lastne poroke	1 dan
– rojstva otroka	1 dan
– smrti zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, smrti otrok, posvojencev in pastorkov	2 dni
– smrti staršev	2 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev	1 dan
– selitev družine iz kraja v kraj	2 dni
– selitev družine v istem kraju	1 dan
– elementarne nesreče, ki je zadela delavca in njegovo družino	1 dan

(4)

Nadomestilo plače za primere iz prvega odstavka tega člena izplača delodajalec.

Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

Časovnica