Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

2828. Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

(Vsebina in namen sklepa)

Banka Slovenije s ciljem »blažitve in preprečitve čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda« uvaja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.

Sklep določa tri makrobonitetne instrumente:

najdaljšo dovoljeno dobo odplačila oziroma ročnosti ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najdaljše dovoljene dobe odplačila oziroma ročnosti kreditnih pogodb za potrošni namen ob njihovi sklenitvi;

najvišjo dovoljeno vrednost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najvišje dovoljene vrednosti razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;

najvišjo priporočeno vrednost razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice ter podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: banke).

Sklep ne posega v pravila glede odgovornosti bank pri prevzemanju in upravljanju tveganj. Banke še naprej same določajo svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj, skladno s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18 in 45/19).

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(Opredelitve pojmov)

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

'potrošnik' je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;

'kreditna pogodba' je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora.

'stanovanjska nepremičnina' je nepremičnina, namenjena oziroma predvidena za stanovanjsko rabo;

'kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino' (»stanovanjski kredit«) je kreditna pogodba:

katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja (»kreditna pogodba, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino«), ali

katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo).

'kreditna pogodba za potrošni namen' (»potrošniški kredit«) je vsaka kreditna pogodba, ki ni kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino.

'znesek kredita' vključuje celoten znesek kredita odobren ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pri kreditih, ki se izplačujejo v tranšah (npr. krediti za nepremičnine v gradnji), se upošteva celoten znesek odobrenega kredita, ne glede na to, kdaj je izvedeno izplačilo;

'vrednost stanovanjske nepremičnine' je vrednost stanovanjske nepremičnine ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite. V primeru nepremičnine v gradnji ali obnovi se uporabi predvideno vrednost nepremičnine po gradnji oziroma obnovi. V primeru predhodnih obremenitev s hipotekami na isti nepremičnini se vrednost nepremičnine zmanjša za celotni znesek dolga, ki je že zavarovan s hipotekami na tej nepremičnini. V primeru enakega vrstnega reda hipotek se vrednost nepremičnine proporcionalno porazdeli med dolgove, zavarovane s hipotekami na tej nepremičnini. Za namene tega sklepa, vrednost nepremičnine ne upošteva notranjih prilagoditev in načinov izračuna vrednosti nepremičnine, ki se uporabljajo za namene obvladovanja tveganj. Na vrednost nepremičnine se ne aplicira odbitkov (ang. haircut);

'LTV (angl. Loan-to value)' je razmerje med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;

'celotni dolg potrošnika' se nanaša na celotni dolg potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe. Ta dolg vključuje znesek kredita, ki je predmet zadevne kreditne pogodbe ter zneske vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti;

'strošek servisiranja kredita' predstavlja anuiteto ob sklenitvi kreditne pogodbe, ki vključuje obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino). Ne glede na dejanski način odplačevanja kredita se pri vseh kreditih upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja. Pri kreditih, pri katerih se obrestna mera tekom njihove življenjske dobe spreminja (npr. promocijska obrestna mera v prvih nekaj mesecih odplačila kredita), se anuiteta izračuna na podlagi povprečne pogodbene obrestne mere, izračunane ob upoštevanju celotne življenjske dobe kredita. Pri kreditih z variabilno obrestno mero se pri izračunu povprečne pogodbene obrestne mere predpostavi, da referenčna obrestna mera ostane nespremenjena skozi življenjsko dobo kredita;