Uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2731/2000, stran 7638 DATUM OBJAVE: 30.6.2000

VELJAVNOST: od 15.7.2000 do 9.5.2003 / UPORABA: od 15.7.2000 do 9.5.2003

RS 59-2731/2000

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 10.5.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 16.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.5.2003
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2731. Uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči
Na podlagi 8. člena zakona o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa namene in pogoje, pod katerimi se lahko dodeljuje državne pomoči (v nadaljevanju: pomoči), kot splošne sheme in individualne pomoči v skladu s 7. členom zakona o nadzoru državnih pomoči (v nadaljevanju: zakon) ter pristojna ministrstva za upravljanje posameznih shem pomoči. Upravljanje posamezne sheme pomoči obsega pripravo pravne podlage, priglasitev pomoči Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi (v nadaljevanju: komisija) v skladu z 9. členom zakona ter nadzor nad dodeljevanjem pomoči na podlagi potrjene sheme.

2. člen

Pri pripravi pravne podlage ter ostalih potrebnih dokumentov za dodelitev pomoči morajo biti upoštevana pravila, ki izhajajo iz:

-

te uredbe za posamezno pomoč,

-

65. člena točke (iii) prvega in drugega odstavka Evropskega sporazuma o pridružitvi med RS na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št. 44/97) in Protokola 2 k temu sporazumu,

-

sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ki je sestavni del marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije (Uradni list RS, št. 10/95).

3. člen

Zgornje meje pomoči določene po namenih v tej uredbi veljajo za vsoto pomoči iz proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti v tekočem letu.
Zneske v tej uredbi izražene v EUR se preračuna v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve pomoči.

4. člen

Državne pomoči se lahko uvrstijo v predlog proračuna za prihodnje leto, če izpolnjujejo pogoje po tej uredbi, za kar je odgovorno ministrstvo, pristojno za upravljanje posameznih shem pomoči, kot je to določeno s to uredbo.

5. člen

Dajalci, ki dodeljujejo pomoči na podlagi posamezne sheme pomoči, morajo ministrstvu, pristojnemu za upravljanje te sheme, posredovati podatke o dodeljenih pomočeh.

6. člen

Po tej uredbi imajo posamezni izrazi naslednji pomen:

-

Podjetje: gospodarska družba in samostojni podjetnik posameznik.

-

Neodvisno podjetje: gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna in srednjevelika podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvajajo aktivne lastniške politike.

-

Srednje veliko podjetje:

-

ima manj kot 250 zaposlenih in

-

ima letni promet, ki je manjši od 40 mio. EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio. EUR,

-

je neodvisno podjetje.

-

Majhno podjetje:

-

ima manj kot 50 zaposlenih in

-

ima letni promet, ki je manjši od 7 mio. EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio. EUR,

-

je neodvisno podjetje.

-

Upravičeni stroški: stroški, za katere se lahko dodeljuje pomoči.

-

Materialne investicije: investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega podjetja, spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda in investicije v osnovna sredstva podjetja v obliki prevzema podjetja, ki je prenehalo delovati ali bi drugače prenehalo delovati.

-

Območja (a): območja iz prve alinee drugega odstavka 3. člena zakona, kjer bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči ne presega 75% povprečja Evropske unije.

-

Območja (b): območja iz tretje alinee drugega odstavka 3. člena zakona.

2. HORIZONTALNI CILJI

2.1. Raziskovanje in razvoj

7. člen

Vrste raziskav, aktivnosti in študij, ki so lahko predmet pomoči, so:
1) temeljne raziskave, namenjene doseganju napredka v znanosti in tehniki, ki pa nimajo neposrednega vpliva na komercialne aktivnosti. Za temeljne raziskave se lahko dodeli pomoč do višine 100% upravičenih stroškov projekta, če so rezultati take raziskave na nepristranski osnovi dostopni po normalnih tržnih pogojih;
2) industrijske raziskave, namenjene pridobivanju znanja za razvoj novih proizvodov, postopkov in storitev ali izboljšavo že obstoječih proizvodov, postopkov in storitev. Za industrijske raziskave se lahko dodeli pomoč do višine 50% upravičenih stroškov projekta;
3) predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti, namenjene prenosu rezultatov industrijskih raziskav v oblikovanje novih, spremenjenih in izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev, ne glede na to ali je takšno oblikovanje namenjeno prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prototipov, ki niso komercialno uporabljivi. Za predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti se lahko dodeli pomoč do višine 25% upravičenih stroškov projekta;
4) študije o tehnični izvedljivosti, ki so pogoj za izvedbo industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti. Za študije o tehnični izvedljivosti se lahko dodeli pomoč v višini 75% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo industrijske raziskave in v višini 50% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti.
V 2., 3. in 4. točki prejšnjega odstavka se deleži pomoči lahko povečajo v primerih:

-

za majhna in srednjevelika podjetja, za 10 odstotnih točk;

-

če se razvojni projekt izvaja v območjih (a) za 10 odstotnih točk, v območjih (b) za 5 odstotnih točk;

-

ko je raziskovalni projekt v skladu s cilji posameznega projekta ali programa, ki poteka kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 15 odstotnih točk (če projekt vključuje čezmejno sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami in so rezultati široko dostopni in objavljeni ob upoštevanju pravic intelektualne lastnine, za 25 odstotnih točk);

-

ko raziskovalni projekt ni v skladu s cilji ali posameznim projektom ali programom, ki se izvaja kot del okvirnega programa EU za raziskovanje in tehnološki razvoj, za 10 odstotnih točk, ob izpolnjevanju enega izmed naslednjih pogojev:

-

projekt vključuje učinkovito sodelovanje med podjetji in javnimi raziskovalnimi organizacijami, posebno z vidika koordinacije nacionalnih usmeritev raziskovanja in tehnološkega razvoja,

-

rezultati projekta so široko dostopni in objavljeni, licence za patente so podeljene ali potekajo druge dejavnosti pod pogoji, ki so podobni določilom razširjanja rezultatov EU za raziskovanje in tehnološki razvoj.
Odstotne točke iz predhodnega odstavka se lahko seštevajo, toda višina pomoči ne sme preseči 75% za industrijske raziskave in 50% za predkonkurenčne razvojne-raziskovalne aktivnosti.

8. člen

Upravičeni stroški za namen raziskovanja in razvoja so:

-

stroški dela zaposlenih, ki se izključno ukvarjajo z raziskovalnimi aktivnostmi;

-

stroški instrumentov, opreme, zemljišč, in poslopij, ki se izključno in stalno uporabljajo za raziskovalne aktivnosti;

-

stroški za svetovalne in podobne storitve;

-

dodatni skupni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja;

-

drugi operativni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja.

9. člen

Upravljanje shem pomoči na področju raziskovanja in razvoja je v pristojnosti ministrstva za znanost in tehnologijo.

2.2. Varstvo okolja

10. člen

Pomoč za varstvo okolja je namenjena zmanjševanju onesnaževanja okolja in prilagoditvi tehnologije potrebam varstva okolja.

11. člen

Pomoč za namen varstva okolja se dodeli:
1) Za prilagoditev novim okoljevarstvenim standardom. V primeru velikega podjetja se lahko pomoč dodeli do višine 15%, za majhna in srednjevelika podjetja pa do višine 25% upravičenih stroškov projekta.
Pomoč je lahko dodeljena podjetju, ki posluje vsaj dve leti od začetka veljavnosti novih okoljevarstvenih predpisov.
2) Na področjih, kjer ni obveznih okoljevarstvenih predpisov in za zagotavljanje okoljevarstvenih standardov, ki so občutno višji, kot je to predpisano. Velikim podjetjem se lahko dodeli pomoč do višine 30% , majhnim in srednjevelikim podjetjem pa do višine 40% upravičenih stroškov projekta.
Če je prejemnik pomoči v regiji, ki izpolnjuje pogoje za regionalno pomoč, se lahko dodeli pomoč do zgornje meje, ki velja za regionalne pomoči, če so le-te bolj ugodne.

12. člen

Za usposabljanje, informacijske in svetovalne aktivnosti za namen varstva okolja se lahko majhnim in srednjevelikim podjetjem dodeli pomoč do višine 50% upravičenih stroškov storitve.

13. člen

Pomoč za poslovanje, ki zagotavlja podporo pri zmanjševanju onesnaževanja okolja, se lahko dodeli za pokrivanje dodatnih proizvodnih stroškov, pod pogojem, da je začasna in se postopoma zmanjšuje.

14. člen

Upravičeni stroški za namen varstva okolja so:

-

investicijski stroški:

-

dodatni investicijski stroški v zemljišča, zgradbe, naprave in opremo, ki so potrebni za dosego okoljevarstvenih ciljev,

-

investicijski stroški za odpravo prej nastale škode, povzročene okolju;

-

stroški za informacijske aktivnosti, usposabljanje in svetovalne storitve;

-

tekoči stroški:

-

dodatni stroški za selektivno zbiranje, ponovno uporabo in obdelovanje odpadkov,

-

okoljevarstvene takse.

15. člen

Upravljanje shem pomoči na področju varstva okolja je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor.

2.3. Reševanje in prestrukturiranje

16. člen

Pomoč za reševanje in prestrukturiranje se lahko dodeli podjetju v težavah.
Podjetje je v težavah, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, ustaviti negativna gibanja poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozili obstoj podjetja.

17. člen

Pomoč za reševanje finančnih problemov, medtem ko podjetje izdeluje plan prestrukturiranja, se lahko odobri pod naslednjimi pogoji:

-

predstavljati mora likvidnostno pomoč podjetju v obliki poroštev in posojil pod normalnimi tržnimi pogoji,

-

posojilo mora biti povrnjeno v 12 mesecih po izplačilu zadnjega obroka podjetju,

-

dodeljena mora biti zaradi resnih socialnih težav,

-

omejena mora biti na znesek, ki še omogoča poslovanje podjetja,

-

odobrena je za čas, potreben za izdelavo plana prestrukturiranja (največ 6 mesecev),

-

dodeljena sme biti le enkrat.

18. člen

Pomoč za prestrukturiranje predstavlja del dolgoročnega plana obnove podjetja in se lahko dodeli pod naslednjimi pogoji:

-

podjetje izpolnjuje pogoje iz 16. člena te uredbe,

-

podjetje predloži program prestrukturiranja in ga v celoti izvaja,

-

pomoč je omejena na minimum sredstev, potrebnih za izvajanje ukrepov prestrukturiranja v okviru obstoječih finančnih virov podjetja, podjetje mora znatno prispevati k prestrukturiranju.
Ponovna pomoč je možna po 10 letih (oziroma v sektorju kmetijstvo po 5 letih) po dodeljeni pomoči, izjemoma se pomoč lahko ponovno dodeli zaradi izjemnih, nepredvidljivih okoliščinah, na katere podjetje ni imelo vpliva.
Podjetje mora enkrat letno predložiti komisiji poročilo o izvajanju plana prestrukturiranja.

19. člen

Maksimalni znesek pomoči, ki je lahko dodeljen podjetju za reševanje in/ali prestrukturiranje, ne sme presegati 10 mio. EUR, vključno s pomočmi iz drugih shem. Višji znesek pomoči se lahko odobri le na podlagi individualne priglasitve in na podlagi plana prestrukturiranja, ki ga odobri komisija.