Koncesijski Akt o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva na objektih TŠC Maribor

2927. Koncesijski Akt o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva na objektih TŠC Maribor

Na podlagi 11., 36., 37. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) je svet zavoda na 19. redni seji, 20. 8. 2018 sprejel

K O N C E S I J S K I  A K T
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva na objektih TŠC Maribor 

(vsebina akta)

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih TŠC Maribor, v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

Ta akt določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnih in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih TŠC Maribor.

Ta akt ima ne glede na poimenovanje naravo odloka sveta zavoda.

(opredelitev izrazov)

Izrazi, opredeljeni v tem aktu, pomenijo:

»(drug) javni partner« oziroma »koncedent« je TŠC Maribor, Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor;

»uporabniki objektov« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekte, ki so opredeljeni v 6. členu tega akta;

»zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

»koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu tega akta, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

»pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe, in v okviru katerega storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

(javni interes)

Na podlagi Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa »Energetska sanacija objektov TŠC Maribor« (GE projekt, projektiranje, d.o.o., december 2016), Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Ocena upravičenosti javno zasebnega partnerstva Energetska sanacija TŠC Maribor« (GE projekt, projektiranje, d.o.o., januar 2017) se ugotavlja, da obstaja javni interes za energetsko prenovo stavb TŠC Maribor, v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena tega akta.

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena tega akta.

Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena tega akta.

Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(območje izvajanja)

Koncesionirana dejavnost se izvaja v sledečih objektih:

Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnih podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

Koncesijsko razmerje se v primeru, da:

koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:

sredstev koncesionarja,

sredstev koncedenta in

sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.

(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.