Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-1575/2025, stran 4358 DATUM OBJAVE: 4.6.2025

VELJAVNOST: od 19.6.2025 / UPORABA: od 19.6.2025

RS 40-1575/2025

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 19.6.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 19.6.2025
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1575. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2025.
Št. 003-02-1/2025-134
Ljubljana, dne 31. maja 2025
Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZNANSTVENORAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI (ZZrID-C)

1. člen

V Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23 in 102/24) se v 2. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Osebam in organizacijam, ki opravljajo znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost, je zagotovljena avtonomija znanstvenega raziskovanja oziroma inovacijskega dela.«.

2. člen

V 5. členu:

-

se 1. točka črta,

-

dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka,

-

se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:

»3.

državno financiranje inovacijske dejavnosti obsega integralna sredstva državnega proračuna, ki so znotraj finančnega načrta ministrstva, pristojnega za inovacije, namenjena za izvajanje inovacijske dejavnosti;«,

-

se za 6. točko dodata novi 7. in 8. točka, ki se glasita:

»7.

inovacijska organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izvaja inovacijsko dejavnost in se, če je prejemnik sredstev ARIS za izvajanje aktivnosti inovacijske dejavnosti, vpiše v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;

8.

inovacijski projekt je časovno zamejen projekt, ki se izvaja v okviru inovacijske dejavnosti kot:

-

industrijska raziskava, ki je načrtovana raziskava ali kritična preiskava, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;

-

eksperimentalni razvoj, ki je pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju. To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;«,

-

dosedanje 7. do 10. točka postanejo 9. do 12. točka,

-

dosedanja 11. točka postane 13. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»13.

raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je fizična oseba, ki izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost in izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS);«,

-

dosedanje 12. do 14. točka postanejo 14. do 16. točka,

-

dosedanja 15. točka postane 17. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»17.

raziskovalna organizacija je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom in splošnimi akti ARIS, za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti in je vpisana v evidenco iz 2. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona;«,

-

dosedanja 16. točka postane 18. točka,

-

dosedanja 17. točka postane 19. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»19.

raziskovalni projekti so časovno zamejene raziskave, ki se lahko izvajajo kot:

-

temeljni projekt, ki je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, usmerjeno pa je to delo k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti;

-

aplikativni projekt, ki je izvirno raziskovanje, usmerjeno k pridobitvi novega znanja. Usmerjeno je k določenim praktičnim ciljem ali namenom in v pridobivanje znanja ali razumevanja, s katerim lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe;

-

industrijska raziskava, kot je opredeljena v prvi alineji 8. točke tega člena;

-

eksperimentalni razvoj, kot je opredeljen v drugi alineji 8. točke tega člena;«,

-

v dosedanji 18. točki, ki postane 20. točka, se besedilo »splošni akt Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: splošni akt ARIS)« nadomesti z besedilom »splošni akt ARIS«,

-

se za 20. točko doda nova 21. točka, ki se glasi:

»21.

sredstva ARIS so sredstva, ki jih ARIS prejme za financiranje izvajanja znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;«,

-

dosedanja 19. točka postane 22. točka,

-

dosedanja 20. točka postane 23. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»23.

strokovni sodelavec oziroma strokovna sodelavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec) in tehnični sodelavec oziroma tehnična sodelavka (v nadaljnjem besedilu: tehnični sodelavec) je fizična oseba, ki izvaja strokovne in podporne dejavnosti za izvajanje znanstvenoraziskovalne oziroma inovacijske dejavnosti;«,

-

dosedanja 21. točka postane 24. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»24.

tehnološka stopnja pripravljenosti je raven tehnološke razvitosti, ki je opredeljena v devetih stopnjah glede na končni cilj uporabe:

-

TRL 1 - Osnovni principi - opaženi in zabeleženi,

-

TRL 2 - Oblikovan tehnološki koncept,

-

TRL 3 - Eksperimentalna potrditev koncepta,

-

TRL 4 - Potrditev tehnologije v laboratorijskem okolju,

-

TRL 5 - Potrditev tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),

-

TRL 6 - Demonstracija tehnologije v relevantnem okolju (v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij je to industrijsko relevantno okolje),

-

TRL 7 - Demonstracija prototipa sistema v operativnem okolju,

-

TRL 8 - Sistem dokončan in kvalificiran,

-

TRL 9 - Sistem, preizkušen v operativnem okolju (konkurenčna proizvodnja v primeru ključnih omogočitvenih tehnologij; ali v vesolju);«,

-

dosedanji 22. in 23. točka postaneta 25. in 26. točka,

-

dosedanja 24. točka postane 27. točka in se spremeni tako, da se glasi:

»27.

zasebni raziskovalec oziroma zasebna raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: zasebni raziskovalec) je fizična oseba, ki kot zasebnik neodvisno izvaja znanstvenoraziskovalno oziroma inovacijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in je vpisan v register zasebnih raziskovalcev pri ARIS.«.

3. člen

V 6. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(3)

Sestavni del znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je podporno okolje, ki spodbuja (mednarodno) projektno delo, mreženje, partnersko sodelovanje, pospeševalnike inovacij, promocijo inovacijske dejavnosti, prenos znanja in tehnologij, povezovanje raziskovalnih organizacij in gospodarstva, odprto znanost, odprto inoviranje ter ustvarjalnost in podjetnost izvajalcev znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti. V podporno okolje iz prejšnjega stavka se štejejo tudi institucije podpornega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo.

(4)

Nosilci in financerji znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema so v skladu s svojimi pristojnostmi ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije, za gospodarstvo, za kohezijo, za informacijsko družbo oziroma za obrambo, ARIS in javna agencija, pristojna za podjetništvo.«.
V sedmem odstavku se besedilo »pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost« nadomesti z besedilom »inovacijske organizacije«.
V devetem odstavku se besedilo »ministri, pristojni za znanost, kohezijo ter za gospodarstvo« nadomesti z besedilom »ministri, pristojni za znanost, za inovacije, za informacijsko družbo, za kohezijo oziroma za gospodarstvo«.

4. člen

V 8. členu se v tretjem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi:

»5.

predlaga vladi v imenovanje člane znanstvenega in inovacijskega sveta ARIS;«.

5. člen

V 9. členu se v drugem odstavku:

-

v 1. točki deseta alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

ministri, pristojni za znanost, za visoko šolstvo, za inovacije, za gospodarstvo, za finance, za informacijsko družbo, za energijo, za okolje, za prostor, za kmetijstvo, za obrambo oziroma za kohezijo.«,

-

v 2. točki:

-

druga alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

predstavnik strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,«,

-

tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

predstavnik podpornega okolja za inovacije, ki ga predlaga ministrstvo, pristojno za inovacije,«,

-

za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»-

dva predstavnika gospodarstva, ki sta aktivna na področju inovacij in ju predlaga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,«,

-

dosedanja šesta alineja postane sedma alineja.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Na poziv ministrstva, pristojnega za znanost, predlagatelji iz prve, druge, tretje, šeste in sedme alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlagajo v imenovanje vladi eno kandidatko ženskega spola in enega kandidata moškega spola. Predlagatelji iz druge, tretje, četrte, pete in šeste alineje 2. točke prejšnjega odstavka izberejo kandidate na podlagi javnega poziva. Ministrstvo, pristojno za znanost, kot predlagatelj iz četrte in pete alineje 2. točke prejšnjega odstavka predlaga v imenovanje vladi najmanj eno kandidatko ženskega spola in najmanj enega kandidata moškega spola. Člane sveta iz 2. točke prejšnjega odstavka imenuje vlada, ki pri imenovanih upošteva uravnoteženo zastopanost spolov imenovanih članov sveta.«.

6. člen

V 11. členu se v četrtem odstavku besedilo »razvoj in tehnologijo« nadomesti z besedilom »za inovacije, za kohezijo in za gospodarstvo«.
V šestem odstavku se za besedo »znanstvenoraziskovalne« doda besedi »in inovacijske«.

7. člen

V 12. členu se v drugem odstavku:

-

3. točka spremeni tako, da se glasi:

»3.

financiranje javnih infrastrukturnih zavodov in novih javnih raziskovalnih organizacij iz 81.a člena tega zakona na podlagi programa dela in finančnega načrta;«,

-

11. točka črta,

-

dosedanja 12. točka postane 11. točka.
V tretjem odstavku se:

-

7. točka spremeni tako, da se glasi:

»7.

razvoj raziskovalno-razvojnih kadrov in spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev iz Slovenije in tujine v gospodarstvu;«.

-

za 7. točko dodajo nove 8. do 10. točka, ki se glasijo:

»8.

financiranje inovacijske dejavnosti na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali sklenitve neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi, in sicer za inovacijske projekte, mednarodno sodelovanje, programe zgodnjega uvajanja šolske mladine v inoviranje;

9.

sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili na razpisih v okviru centralnih programov EU odlično ocenjeni, vendar tam niso bili odobreni za sofinanciranje;

10.

sofinanciranje inovacijskih projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje v okviru centralnih programov EU in omogočajo dopolnjevanje z drugimi evropskimi ali državnimi sredstvi.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Financiranje nalog podpornega okolja iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona se zagotavlja z javnimi razpisi, javnimi pozivi ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

8. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

(financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti)

(1)

Iz državnega proračuna se zagotavlja financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v višini do 1,25 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP), pri čemer se financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotavlja v višini do 1 % BDP, financiranje inovacijske dejavnosti pa v višini do 0,25 % BDP. Obseg sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 1,25 % BDP, če so za to zagotovljena sredstva.

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ministrstva, pristojnega za znanost, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za znanost, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)

Sredstva iz prvega odstavka tega člena za financiranje inovacijske dejavnosti zajemajo sredstva državnega financiranja inovacijske dejavnosti, druga proračunska sredstva financiranja inovacijske dejavnosti ministrstva, pristojnega za inovacije, državna proračunska sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti, sredstva državnega proračuna iz sredstev proračuna EU, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za inovacije, in sredstva drugih neposrednih uporabnikov proračuna, namenjena financiranju inovacijske dejavnosti.

(4)

Obseg sredstev za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se lahko v primerjavi z obsegom sredstev preteklega leta v posameznem letu zmanjša, če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna. V teh primerih se letni obseg sredstev zagotavlja v skladu s proračunskimi možnostmi, pri čemer je treba zagotoviti sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti najmanj v višini deleža BDP iz leta pred negativno rastjo oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka.

(5)

Pri ponovni rasti BDP, po prenehanju izjemnih okoliščin ali po odpravi posledic izrednega dogodka se sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti povečujejo za 0,08 odstotne točke letno, dokler znova ne dosežejo 1,25 % BDP oziroma že doseženih letnih sredstev pred negativno rastjo BDP oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka. Povečanje sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 0,08 odstotne točke, če so za to zagotovljena sredstva.

(6)

Metodologijo za pridobivanje podatkov o načrtovani in realizirani višini sredstev iz prvega odstavka tega člena vlada sprejme na predlog ministrstva, pristojnega za znanost oziroma za inovacije.

(7)

Ne glede na vsoto vseh sredstev iz drugega odstavka tega člena se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti namenijo sredstva v višini najmanj 0,8 % BDP. Če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo pomembne posledice na odhodke državnega proračuna, se za državno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz tega odstavka zagotavljajo sredstva najmanj v nominalni višini teh sredstev preteklega leta.

(8)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se za določanje sredstev v skladu z drugim odstavkom 21. člena, drugim odstavkom 22. člena in 26. členom tega zakona ter za dopolnilno delo raziskovalcev v skladu z drugim odstavkom 62. člena tega zakona, upoštevajo sredstva državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.«.

9. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

(izvajanje financiranja inovacijske dejavnosti)

(1)

Financiranje inovacijske dejavnosti v skladu s tem zakonom ali drugimi zakoni, ki določajo financiranje inovacijske dejavnosti, izvaja ministrstvo, pristojno za inovacije, druga ministrstva, ARIS in drugi financerji ter se zagotavlja s kontinuiranim izvajanjem instrumentov dodeljevanja sredstev za spodbujanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja z namenom uporabe vseh nacionalnih razvojnih zmožnosti.

(2)

Subjekti iz prvega odstavka sredstva za izvajanje inovacijske dejavnosti dodeljujejo na podlagi javnih razpisov, javnih pozivov ali s sklenitvijo neposredne pogodbe v skladu z javnofinančnimi predpisi.«.

10. člen

V 21. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vsota ISF in PSF se letno poveča za največ 25 % letne rasti državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

V primeru zakonsko določenih finančnih obveznosti, ki jih prejemniki stabilnega financiranja niso zmožni pokriti v okviru dodeljenih sredstev ISF-O in PSF-O in bi bistveno ogrozile zmožnost izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se letno povečanje vsote ISF in PSF iz drugega odstavka tega člena na predlog ARIS s sklepom ministra, pristojnega za znanost, izjemoma lahko dodatno poveča, ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev.«.

11. člen

V 22. členu se v prvem stavku prvega odstavka za besedilom »vsote sredstev ISF in PSF« dodata vejica in besedilo »določene v skladu s prvim in drugim odstavkom 21. člena tega zakona«.

12. člen

V 25. členu se drugi do sedmi odstavek spremenijo tako, da se glasijo:

»(2)

Prejemnik stabilnega financiranja mora vsoto letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta pogodbenega obdobja nameniti tako, da za PSF-O nameni vsaj polovico skupne vsote letnih rasti vsote ISF-O in PSF-O pogodbenega obdobja do vključno tekočega leta.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo leto novega šestletnega pogodbenega obdobja vsota sredstev ISF-O in PSF-O izračuna tako, da se pred določitvijo vsote ISF-O in PSF-O iz prvega odstavka tega člena vsakemu prejemniku stabilnega financiranja najprej izvzame do 10 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja (v nadaljnjem besedilu: sredstva za prerazporeditev). Vsota izvzetih sredstev vseh prejemnikov stabilnega financiranja predstavlja razpoložljiva sredstva za prerazporeditev, ki se ob upoštevanju rezultatov zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona dodelijo prejemnikom stabilnega financiranja na način, kot je opredeljen v četrtem odstavku tega člena.

(4)

Rezultati zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona se upoštevajo tako, da se sredstva za prerazporeditev iz prejšnjega odstavka posameznemu prejemniku stabilnega financiranja dodelijo v deležu, ki je skladen z izračunanim razmerjem med oceno posameznega prejemnika stabilnega financiranja in najbolje ocenjenim prejemnikom stabilnega financiranja. Preostanek razpoložljivih sredstev za prerazporeditev se prejemnikom stabilnega financiranja dodeli v deležu njihovega končnega deleža v skupni vsoti ISF-O in PSF-O vseh prejemnikov stabilnega financiranja po dodelitvi iz prejšnjega stavka.

(5)

Sredstva za prerazporeditev na predlog ARIS določi minister, pristojen za znanost. Pri predlogu ARIS upošteva, da se pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena posameznemu prejemniku stabilnega financiranja sredstva lahko zmanjšajo največ do 3 % sredstev vsote ISF-O in PSF-O zadnjega leta preteklega pogodbenega obdobja. Podrobnejši način določitve sredstev na podlagi rezultatov zunanjih institucionalnih evalvacij iz 31.a člena tega zakona v splošnem aktu določi ARIS.

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sredstva za ISF-O lahko za vsako proračunsko leto posebej dodatno povečajo, če se poveča oziroma prevzame povečana raziskovalna infrastruktura prejemnika stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, v skladu s strateškimi dokumenti države ob predhodnem soglasju vlade.

(7)

ARIS sredstva za ISF-O, ki so se dodatno povečala v skladu s prejšnjim odstavkom, v primeru naknadno ugotovljene manjše realizacije stroškov, ki so bili podlaga za izračun povečanja ISF-O, ustrezno zmanjša.«.

13. člen

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2)

Sredstva za RSF-O so največ 10 % vsote sredstev ISF-O in PSF-O in se za vse prejemnike stabilnega financiranja določijo v enakem deležu, pri čemer v istem pogodbenem obdobju na sredstva za RSF-O ne vpliva morebitno povečanje ISF-O v skladu s šestim odstavkom 25. člena tega zakona.«.

14. člen

V 28. členu se v drugem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:

»2.

načrt izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki vključuje razvoj dejavnosti v okviru ISF, PSF in RSF;«.
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za znanost, rezultatov zadnje institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona, evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona in zunanje institucionalne evalvacije iz 31.a člena tega zakona prejemniki predlagajo sestavine pogodbe iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka najpozneje do konca februarja zadnjega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6)

Sklenjene pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti ARIS objavi na svoji spletni strani.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7)

Prejemniki stabilnega financiranja ARIS letno poročajo o doseganju strateških, dolgoročnih in razvojnih ciljev prejemnika stabilnega financiranja, ukrepih za njihovo dosego, ciljnih in izhodiščnih vrednostih ter kazalnikih, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti, določenih v 1., 2 in 3. točki drugega odstavka tega člena. ARIS navedena poročila po izteku tretjega in petega leta pogodbenega obdobja objavi na spletni strani ARIS.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

15. člen

V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

ARIS evalvacije raziskovalnih programov v okviru stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti izvaja periodično vsakih šest let po področjih panelov, kot so v zadnjem letu prejšnjega pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona opredeljeni v Delovnem programu Evropskega raziskovalnega sveta, ki ga sprejme Znanstveni svet Evropskega raziskovalnega sveta in potrdi Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: panel ERC), pri čemer se raziskovalni programi posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov evalvirajo kot celota. Evalvacije potekajo prva štiri leta pogodbenega obdobja iz 28. člena tega zakona. Temeljna kvalitativna kriterija evalvacije sta znanstvena odličnost in družbeni vpliv. Predmet evalvacije so doseženi raziskovalni rezultati obdobja od zadnje evalvacije in vsebina raziskovalnih programov posameznega prejemnika stabilnega financiranja na istem področju panelov ter družbeni učinek rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela v povezavi s 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 28. člena tega zakona, ki veljajo v tekočem pogodbenem obdobju. Evalvacijo znanstvenoraziskovalnega dela raziskovalnih programov izvajajo neodvisni strokovnjaki (v nadaljnjem besedilu: recenzenti). Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku.«.
V drugem odstavku se besedilo »in njegov minimalni obseg, izražen v FTE, in minimalno število raziskovalcev z doktoratom znanosti« črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Rezultat evalvacije za posameznega prejemnika stabilnega financiranja sestavljajo ocena celote vseh raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC, priporočila za izboljšanje izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC in morebitna priporočila za preoblikovanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na posameznem področju panela ERC, kar lahko vključuje tudi ukinitev raziskovalnih programov na posameznem področju panela ERC. Rezultati evalvacije se objavijo na spletni strani ARIS v jeziku izvajanja evalvacije in v slovenskem jeziku.«.

16. člen

31. člen se spremeni tako, da se glasi:

»31. člen

(institucionalna samoevalvacija)

(1)

Institucionalna samoevalvacija je celovita evalvacija znanstvenoraziskovalne dejavnosti prejemnika stabilnega financiranja, razen za dejavnosti, ki se izvajajo kot javna služba v skladu z drugimi predpisi, in je namenjena izboljšanju njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Poleg rezultatov evalvacije raziskovalnih programov iz 30. člena tega zakona se v institucionalni samoevalvaciji znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo tudi širši družbeni vpliv, kakovost raziskovalnega institucionalnega okolja, ki ga zagotavlja institucija, strategija razvoja prejemnika stabilnega financiranja in doseganje v 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 28. člena tega zakona opredeljene sestavine pogodbe prejemnika stabilnega financiranja. V okviru kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja se upoštevajo tudi raznovrstnost virov financiranja in stopnja internacionalizacije, uporaba in odprtost raziskovalne in institucionalne infrastrukture, ukrepi za razvoj kadrov, prenos znanja, delovanje prejemnikov po načelih odprte znanosti ter kakovost drugih aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti in podpornih aktivnosti prejemnika stabilnega financiranja za zagotovitev nemotenega in kakovostnega znanstvenoraziskovalnega dela.

(2)

Prejemniki stabilnega financiranja pripravijo poročilo o institucionalni samoevalvaciji do vključno četrtega leta pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Povzetek poročila o institucionalni samoevalvaciji se objavi na spletni strani prejemnika stabilnega financiranja in ARIS v enem mesecu po njegovem sprejetju. Celotno poročilo se predloži ministrstvu, pristojnemu za znanost, in ARIS najpozneje v enem mesecu po njegovem sprejetju.

(3)

ARIS pripravi usmeritve za izvedbo institucionalne samoevalvacije, v katerih opredeli ključne elemente in priporočila ob izvajanju samoevalvacije in pripravi predlog oblike samoevalvacijskega poročila.

(4)

Poročila o institucionalni samoevalvaciji vseh prejemnikov stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS.«.

17. člen

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

»31.a člen

(zunanja institucionalna evalvacija)

(1)

Na podlagi predložene institucionalne samoevalvacije iz 31. člena tega zakona in evalvacij iz 30. člena tega zakona ARIS izvede zunanjo institucionalno evalvacijo posameznega prejemnika stabilnega financiranja po kriterijih znanstvene odličnosti, družbenega vpliva in kakovosti raziskovalnega institucionalnega okolja. Zunanja institucionalna evalvacija obsega tudi pregled realizacije 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona glede na obdobje izvajanja in pripravo ključnih predlogov ciljev, ukrepov in kazalnikov za izboljšanje uspešnosti prejemnika stabilnega financiranja za naslednje pogodbeno obdobje.

(2)

Zunanja institucionalna evalvacija se izvede v petem letu pogodbenega obdobja iz prvega odstavka 28. člena tega zakona. Izvajajo jo recenzenti, ki pripravijo poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji z ocenami. Ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli postopkov evalvacije, pri katerih sodelujejo tuji recenzenti, izvajajo v tujem jeziku. Prejemnik stabilnega financiranja ima pravico odziva na osnutek poročila o zunanji institucionalni evalvaciji, ki je sestavni del končnega poročila o zunanji institucionalni evalvaciji.

(3)

Postopek, kazalnike, merila, način ocenjevanja in metodologijo izvajanja zunanjih institucionalnih evalvacij, način razvrstitve prejemnikov stabilnega financiranja glede na prejete ocene ter vsebino in obliko poročila o zunanji institucionalni evalvaciji določi ARIS v splošnem aktu.

(4)

Poročilo o zunanji institucionalni evalvaciji posameznega prejemnika stabilnega financiranja se po končanih pogajanjih iz 28. člena tega zakona objavi na spletni strani ARIS v obliki in obsegu, ki ju določi ARIS določi v splošnem aktu.«.

18. člen

V 32. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(4)

Letni javni razpisi iz prejšnjega odstavka, ki jih izvaja ARIS, se izvedejo v štirih ločenih kategorijah glede na karierno stopnjo raziskovalcev, ki so določene s splošnim aktom ARIS. Obseg javnega razpisa za podoktorske projekte ne sme biti manjši od 10 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Nobena od preostalih treh kategorij ne sme obsegati manj kot 20 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte. Opredelitev kategorij po kariernih stopnjah in določitev javnih razpisov, za katere se delitev na karierne stopnje uporablja, se določi s splošnim aktom ARIS.

(5)

Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, ki jih izvaja ARIS, ne sme biti manjši od 25 % sredstev, namenjenih za raziskovalne projekte, ne glede na vir financiranja. Delež sredstev, namenjenih za aplikativne projekte, opredeli ARIS v programu dela.«.

19. člen

V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Ministrstva, pristojna za znanost, za inovacije in za gospodarstvo, medsebojno usklajujejo mednarodne aktivnosti znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter evropskih politik s poudarkom na evropskem raziskovalnem prostoru, programih EU in drugih mednarodnih programih.«.
V četrtem odstavku se beseda »tehnologijo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za inovacije«.

20. člen

V 35. členu se v prvem odstavku besedilo »oziroma agencije, pristojne za tehnološki razvoj,« črta.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: