TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ ima zakupnik prodajanega zemljišča prednost pred drugim kmetom, vendar pa B. B. ni izkazal, da ima predmetna zemljišča v zakupu. Med strankami sicer ni sporno, da B. B. predmetna zemljišča obdeluje, kar je na naroku potrdil tudi sam, ko je povedal, da jih obdeluje že 14 let. Vendar pa samo obdelovanje zemljišč še na zadošča za opredelitev pravnega razmerja kot zakupa. V skladu z določbami ZKZ se zakupna pogodba sklene v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka (peti odstavek 26. člena ZKZ) in se vpiše v zemljiško knjigo ter zemljiški kataster (prvi odstavek 28. člena ZKZ)2. Glede na to, da iz sestavljenih izpiskov prodajanih zemljišč iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra (ki se nahajajo v upravnem spisu) izhaja, da B. B. ni vpisan v zemljiško knjigo in zemljiški kataster kot zakupnik predmetnih zemljišč ter da s tožnikom ni sklenil pisne pogodbe o zakupu, sodišče ugotavlja, da se ga ne more šteti za zakupnika kmetijskih zemljišč v skladu s 23. členom ZKZ.

Med strankami ni sporno, da imata B. B. in A. A. status kmeta in da sta oba uveljavljala predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Ker sta bila uvrščena na isto mesto, se je njuna predkupna pravica presojala v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ, pri čemer je upravni organ pravilno najprej presojal, ali jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ker je navedeni pogoj izpolnjeval le A. A., je imel močnejšo predkupno pravico in se zato drugih pogojev ni presojalo. Šele če bi obema kupcema kmetijska dejavnost pomenila edino ali glavno dejavnost in bi tudi oba obdelovala prodajana zemljišča (2. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ), bi upravni organ lahko upošteval izbiro prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ).