TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se

a) izpodbijani del sodbe v 1. odstavku izreka delno spremeni

tako, da se 1. odstavek izreka sedaj v celoti glasi:

"Tožniku pripada od dne 30.11.2004 za čas zaposlitve na delovnem

mestu "pomočnik komandirja" na PP I, za pasivno znanje

italijanskega jezika dodatek k plači za dvojezično poslovanje v

višini 3%, zato mu je dolžna tožena stranka obračunati in

izplačati neto razliko med izplačano plačo in plačo z

upoštevanjem tega dodatka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

zapadlosti posamezne neto razlike (plačilni dan) do plačila, v

8-ih dneh, pod izvršbo. V presežku se tožbeni zahtevek tožnika za

priznanje in izplačilo dodatka za dvojezično poslovanje za

obdobje od 1.1.2000 do 29.11.2004 skupaj z zakonskimi zamudnimi

obrestmi zavrne."

b) izpodbijani del sklepa v odločitvi o stroških postopka delno

spremeni, tako da se sedaj glasi:

"Tožnik je dolžan toženi stranki plačati znesek v višini

44.898,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.5.2005

dalje, v 8-ih dneh, pod izvršbo."

2. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni

izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

3. Revizija se ne dopusti.

 

Zahtevek za izplačilo dodatka za dvojezično poslovanje ne

predstavlja čiste denarne terjatve, zato ni dopustno direktno

sodno varstvo, ampak bi moral tožnik najprej uveljavnjati

notranje varstvo pri delodajalcu po določbah 24. člena ZJU. Za

denarno terjatev bi šlo, če tožena stanka tožniku ne bi

izplačevala že priznanega dodatka iz tega naslova.

Če delavec zaseda delovno mesto, za katero je kot pogoj

določeno znanje jezika manjšine, poleg tega pa je predložil

tudi potrdilo o znanju jezika, je njegov zahtevek za

izplačilo dodatka utemeljen, ker ni predpisano, s kakšnimi

dokazili se znanje jezika manjšine dokazuje.