TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Revizijsko sodišče se pridružuje nižjima sodiščema, da je zaradi postopanja tožene stranke, ki ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi, v spornem primeru, treba dopisa, s katerima tožnica zahteva dejansko vrnitev na delo, šteti za zahtevi za varstvo pravic. Ob vložitvi dopisov tožnica ni od tožene stranke dobila še nobenega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, onemogočeno ji je bilo samo dejansko opravljanje dela. Zato seveda tudi jasno izražene zahteve za varstvo pravic takrat ni bilo mogoče vložiti. Vsebina dopisov, ki vsebinsko pokriva osnovne zahteve 350. člena ZPP, pa kaže na to, da jih je bilo treba obravnavati kot zahteve za varstvo pravic.

Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnica bila odsotna pet zaporednih dni neupravičeno, da pa se je kasneje vrnila na delo, kar pomeni, da ji delovno razmerje lahko preneha samo z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ker drugostopenjski organ tožene stranke o tožničini zahtevi za varstvo pravic ni odločal, je to odločitev v skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) lahko nadomestila sodba prvostopenjskega sodišča. Postavi se vprašanje, ali je datum prenehanja delovnega razmerja lahko datum izdaje sodbe, to je 18.5.1995, ali bi morda to moral biti datum pravnomočnosti sodne odločitve. Vendar v spornem primeru, ko gre samo za revizijo tožene stranke, to ni pomembno, saj bi ji bila drugačna odločitev lahko samo v škodo. Ker ni bilo dokončne odločitve tožene stranke, tožnici, zaradi vložene zahteve za varstvo pravic, vsaj do odločitve sodišča delovno razmerje ni moglo prenehati. Ker pa se tožnica zoper določitev datuma o prenehanju delovnega razmerja ni pritožila, ampak ga je sprejela, ker ga je določilo prvostopenjsko sodišče, ga pritožbeno sodišče tudi ni posebej preverjalo, enako pa ne revizijsko sodišče.