TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožnica meni, da zastaralni rok ni začel teči pred letom 1987, ko je izvedela, da je toženec lastnik nepremičnine, v katero je investirala. To stališče ni utemeljeno. Tožnica je investirala v nepremičnino, ki jo je imela v najemu. Najemodajalec in s tem lastnik, ji je bil znan. Okoliščina, da je prvotni najemodajalec umrl, na tek zastaranja ne vpliva, kajti v zastaranje se všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (4. člen zakona o zastaranju terjatev, enako zdaj 363.čl. zakona o obligacijskih razmerjih). Na podlagi te določbe se toženec lahko utemeljeno sklicuje na čas, ki je tekel v korist njegovemu pravnemu predniku.