TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. R.B. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 100.000,00 SIT povprečnine.

Z izvajanjem odrejenih ukrepov iz 1. odstavka 150. člena ZKP zoper obsojenca A.B. in M.G. je bil kot udeleženec pri izvrševanju kaznivega dejanja odkrit tudi obs. R.B. Čeprav zanj ni bila izdana posebna odredba za izvajanje teh ukrepov, je glede na vsebino odredb, s katerima so bile zajete tudi do takrat neugotovljene osebe, bilo mogoče na zakonit način izvajati odrejene ukrepe tudi zoper obsojenca.

Sodišče ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe, ker je zavrnilo dokazni predlog, saj zahteva za varstvo zakonitosti ne pojasni, na katere zaključke pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev bi lahko vplivala neposredna izvedba tega dokaza na glavni obravnavi (2.

odstavek 371. člena ZKP).

Ker center za kriminalističnotehnične preiskave ni bil odrejen za izvedenca v smislu 1. odstavka 249. člena ZKP, njegovega strokovnega mnenja ni mogoče obravnavati kot izvida in mnenja z odredbo postavljenega izvedenca, ampak ga sodišče ocenjuje kot vsak drug dokaz, stranke pa mu lahko oporekajo.

Heroin, ki vsebuje diacetilmorfin in s katerim se ugotavlja čistost mamila, vsebuje tudi primesi kot njegove sestavne dele. Zato ni mogoče sprejeti trditve, da mamilo predstavlja le ugotovljena količina diacetilmorfina in da bi bilo obsojencu mogoče očitati le prodajo v tem obsegu.