TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki želeli skleniti prav takšno pogodbo kot je bila zapisana 18.4.1985, pogodba ne more biti navidezna in zato nična, saj pri njej ni šlo za obojestransko zavestno neskladje med voljo in izjavo. V tem primeru torej ni šlo za posel, ki naj bi nastal le navidez, na zunaj. Zato sporna pogodba ni navidezna in zato ne more biti nična (66. člen ZOR). Tak zaključek utemeljuje še ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da sta toženca plačala tožniku ob sklenitvi pogodbe 30.000 DEM in prevzela njegovo obveznost oskrbe njegovih staršev.

Zahtevek na razveljavitev pogodbe bi bil glede na uveljavljeno tožbeno podlago utemeljen le, če bi tožnik dokazal, da so podani razlogi za izpodbojnost pogodbe v smislu 111. in 112. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Ker pa je bilo ugotovljeno, da so bile tožniku znane vse pravno relevantne okoliščine v času sklepanja sporne pogodbe, ki so bile pomembne za njeno veljavnost in da ni bil v bistveni zmoti o relevantnih okoliščinah pogodbe ali v zmoti glede nagiba (kolikor je bila pogodba neodplačna), niso podani razlogi za razveljavitev pogodbe z dne 18.4.1985.